Cene energentov na svetovnih trgih so se v zadnjih dneh občutno zvišale, pri čemer so največji premik zabeležili gorivni derivati, ki neposredno določajo končne cene na črpalkah. Ameriška nafta WTI se giblje okoli 111,54 dolarja za sod, severnomorska Brent pa okoli 109,03 dolarja, pri čemer je Brent v enem dnevu poskočil za 7,78 odstotka.
Podražitve so še izrazitejše pri derivatih. Bencin RBOB se je zvišal za 6,36 odstotka, londonsko plinsko olje za 8,53 odstotka, nizozemski referenčni plin TTF pa za 5,33 odstotka. Gre za premike, ki se praviloma z zamikom nekaj dni prenesejo v maloprodajne cene v Evropi.
Po izračunih portala Finance bi se lahko regulirana cena dizelskega goriva v Sloveniji prihodnji teden zvišala na okoli 1,85 evra za liter, kar pomeni približno pet centov več kot zdaj. Po istih izračunih bi se lahko podražil tudi 95-oktanski bencin, na približno 1,65 evra za liter, kurilno olje pa na nekaj več kot 1,50 evra za liter.
Derivati prehiteli surovo nafto
Ključna razlika tokratnega premika je v tem, da derivati rastejo hitreje kot surova nafta. Medtem ko se Brent giblje okoli 109 dolarjev, so rafinirani produkti že zabeležili skoke med 5 in 8,5 odstotka.
Maloprodajne cene v Evropi namreč ne sledijo neposredno ceni surove nafte, temveč cenam derivatov, ki vključujejo stroške predelave, transporta in pričakovanj glede dobave. To pomeni, da so višje cene goriv v veliki meri že “vgrajene” v sistem.
Rast tudi pri plinu in industrijskih kovinah
Rast ni omejena le na naftne derivate. Evropski plinski trg beleži dodatne pritiske, saj se je nizozemski TTF povzpel nad 50 evrov na megavatno uro, kar pomeni več kot 5-odstotno rast.
Na drugi strani so industrijske kovine pod pritiskom. Baker se je znižal za okoli 1,7 odstotka, aluminij za približno 1,6 odstotka, cink za 1,3 odstotka, nikelj pa za približno 0,9 odstotka. Takšna razhajanja kažejo na kombinacijo dražjih energentov in hkratne negotovosti v industriji.
Primerljivo z obdobjem energetske krize
Ravni cen energentov so primerljive z obdobji močnih pretresov na trgih, kot smo jih videli leta 2022 ob energetski krizi. Takrat so se podražitve hitro prelile v višje stroške za gospodinjstva in podjetja.
Podoben mehanizem je viden tudi zdaj. Dražji energenti povečujejo stroške transporta, logistike in proizvodnje, kar povečuje pritiske na cene hrane in storitev.
Neposreden prenos v Slovenijo
Slovenija, ki je v celoti odvisna od uvoza energentov, je neposredno izpostavljena tem premikom. Vsak skok cen derivatov se z zamikom prenese v regulirane cene goriv.
Dizel blizu 1,85 evra za liter tako ni izjema, ampak neposredna posledica gibanj na trgih. Podobno velja za bencin in kurilno olje.
Višje cene goriv vplivajo na stroške prevoza, logistike in proizvodnje, kar pomeni, da se pritisk ne ustavi na črpalkah, ampak se preliva v širše življenjske stroške.
Pritisk se lahko še okrepi
Trgi nakazujejo možnost nadaljnje rasti cen nafte proti 120 dolarjem za sod. Če bi se to zgodilo, bi derivati verjetno sledili z novim skokom.
To pomeni, da trenutne podražitve goriv v Sloveniji morda ne predstavljajo vrha, temveč prvi val širšega trenda rasti cen energentov.
