Pozimi je koža izpostavljena kombinaciji dejavnikov, ki jih v toplejšem delu leta praviloma ne občuti: nizke temperature, veter, velika temperaturna nihanja med zunanjim okoljem in ogrevanimi prostori ter suh zrak. Vse to neposredno vpliva na kožno bariero, njeno sposobnost zadrževanja vlage in obnavljanja. Rezultat so pogostejša suhost, razdraženost, rdečica in tudi poslabšanje nekaterih kožnih stanj, kot so atopijski dermatitis, rozacea ali akne. Zimska nega zato zahteva drugačen pristop kot poleti.
Kožna bariera je sestavljena iz rožene plasti in lipidov, ki delujejo kot zaščitni ščit. Mraz in veter to plast tanjšata, suh zrak v zaprtih prostorih pa pospešuje izhlapevanje vode iz kože. Ogrevanje dodatno znižuje relativno vlažnost zraka, kar koža zazna kot stalno dehidracijo. Hkrati se pozimi pogosto pogosteje tuširamo z vročo vodo, kar sicer daje občutek topline, vendar dolgoročno odstranjuje naravne maščobe s površine kože.
Ena ključnih napak v zimskem času je uporaba premočnih čistilnih izdelkov. Pene in geli z močnimi detergenti lahko porušijo že tako oslabljeno zaščitno plast. Priporočljiva so nežna čistila brez alkohola in močnih dišav, po možnosti z vlažilnimi dodatki. Čiščenje naj bo kratko in učinkovito, brez pretiranega drgnjenja ali pogostih pilingov, ki so v hladnih mesecih lahko preagresivni.
Vlaženje in hranjenje nista ista stvar
Pozimi koža ne potrebuje le vode, temveč predvsem zaščito pred njenim izgubljanjem. Vlažilne sestavine, kot so glicerin, hialuronska kislina in urea, vežejo vodo v povrhnjici, vendar brez lipidov ta vlaga hitro izhlapi. Zato je pomembno, da kreme vsebujejo tudi maščobne sestavine, kot so ceramidi, skvalan, karitejevo maslo ali rastlinska olja. Dnevna nega naj kožo zaščiti pred zunanjimi vplivi, večerna pa naj bo bolj regenerativna.
Sončna zaščita tudi pozimi
Čeprav sonce pozimi ni tako izrazito kot poleti, UV-žarki ostajajo prisotni. Posebej v gorah in na snegu se njihova moč zaradi odboja še poveča. Dolgotrajna izpostavljenost brez zaščite prispeva k prezgodnjemu staranju kože in pigmentnim spremembam. Dnevna uporaba zaščitnega faktorja je zato smiselna tudi v hladnem delu leta, zlasti za obraz.
Prhanje in kopanje brez dodatne škode
Dolgi vroči tuši so pozimi pogosti, vendar kožo močno izsušujejo. Priporočljiva je mlačna voda in krajši čas prhanja. Namesto klasičnih mil so primernejši oljni geli ali sindeti, ki kožo očistijo, ne da bi jo razmastili. Takoj po prhanju je priporočljivo nanesti negovalni izdelek, saj je koža takrat najbolj dovzetna za vpijanje.
Posebna pozornost izpostavljenim delom
Roke, ustnice in obraz so mrazu in vetru najbolj izpostavljeni. Ustnice nimajo lojnic, zato brez redne zaščite hitro razpokajo. Balzam naj bo del vsakodnevne rutine. Roke zaradi pogostega umivanja in razkuževanja potrebujejo bogate kreme, po možnosti z zaščitnimi sestavinami, ki ustvarijo film na koži.
Zimska nega kože se ne konča pri kozmetiki. Zadosten vnos tekočine ostaja pomemben tudi pozimi, čeprav občutek žeje ni tako izrazit. Prehrana, bogata z zdravimi maščobami, vitamini in antioksidanti, podpira obnovo kože in njeno odpornost. Pomanjkanje teh hranil se pogosto najprej pokaže prav na koži.
Zimska nega kože zahteva več doslednosti in prilagoditev, vendar dolgoročno preprečuje težave, ki jih spomladi pogosto poskušamo odpravljati z intenzivnimi tretmaji. Koža, ki je pozimi ustrezno zaščitena, v toplejših mesecih ostane bolj uravnotežena, manj občutljiva in odpornejša na zunanje vplive.
