Komisija za preprečevanje korupcije je v postopku, povezanem z očitki nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar, ugotovila, da je predsednik vlade Robert Golob kršil integriteto. Ugotovitve izhajajo iz končnega poročila, ki ga je senat KPK sprejel konec lanskega leta in ga je komisija danes posredovala predsedniku vlade ter njegovemu pooblaščencu.
Po navedbah KPK se ugotovljena kršitev nanaša na komunikacijo predsednika vlade z nekdanjo ministrico za notranje zadeve novembra 2022. V odločbi komisija izpostavlja dve kratki sporočili, v katerih je Golob izrazil nezadovoljstvo in zaskrbljenost nad kadrovskim stanjem v policiji ter predlagal sestanek na to temo.
V enem od sporočil je premier zapisal, da postaja „resno zaskrbljen s kadrovsko sliko v policiji“ in da se želi o tem pogovoriti, v drugem pa je poudaril, da mu razmere niso všeč, ker se dogovorjeno ni uresničilo. Po oceni KPK takšna komunikacija presega okvir pristojnosti predsednika vlade.
Komisija pojasnjuje, da lahko predsednik vlade ministrom daje obvezujoče usmeritve le v okviru nalog, ki izhajajo iz sprejetih usmeritev vlade. Ker vlada po navedbah KPK ni sprejela posebnih usmeritev glede kadrovanja v policiji, predsednik vlade po njihovem stališču ni imel podlage za poizvedovanje o kadrovskih vprašanjih in izražanje pričakovanj na tem področju. Takšno ravnanje je komisija ocenila kot neskladno s standardi integritete nosilcev javnih funkcij.
Odziv premierjevega kabineta
Iz kabineta predsednika vlade so po navajanju 24ur sporočili, da je bil Golob danes seznanjen z ugotovitvami komisije. Ob tem so poudarili, da je KPK večino očitkov, ki jih je v postopku izpostavila nekdanja ministrica Bobnar, zavrnila kot neutemeljene.
Kot so navedli, se ugotovljena kršitev integritete nanaša izključno na dve kratki sporočili, v katerih je predsednik vlade izrazil zaskrbljenost nad razmerami v policiji. V kabinetu menijo, da takšna komunikacija ne pomeni kršitve integritete in da ne predstavlja nedopustnega vpliva.
Premierjev odvetnik Stojan Zdolšek je napovedal nadaljevanje postopkov pred sodiščem, poroča 24ur. Po njegovih besedah bodo sodno izpodbijali zakonitost ugotovitev komisije, saj so prepričani, da so te pravno neutemeljene.
Zakaj je senat odločil še v obstoječi sestavi
Na KPK so dodatno pojasnili, da je senat odločitev sprejel po ponovni oceni procesnih tveganj pred iztekom mandata enega od namestnikov predsednika komisije. Če bi o zadevi odločala nova sestava senata, bi bilo treba po ustaljeni ustavnosodni praksi postopek ponoviti, vključno z novimi razgovori in pripravo novega osnutka ugotovitev.
Po oceni komisije bi to lahko pomenilo večmesečno ali celo večletno podaljšanje postopka, pri čemer bi dokazna podlaga ostala nespremenjena. Takšen razplet so na KPK označili kot najmanj primeren za vse vpletene.
