KPK ugotovila kršitve nasprotja interesov treh ljubljanskih mestnih svetnic

Komisija za preprečevanje korupcije je objavila ugotovitve treh primerov kršitev nasprotja interesov pri občinskih svetnicah Mestne občine Ljubljana. V postopkih so bile obravnavane Ksenija Pišljar, Frančiška Trobec in Marija Dunja Piškur Kosmač, ki so v posameznih postopkih imenovanj glasovale same zase, kar po navedbah komisije predstavlja eno najbolj tipičnih okoliščin nasprotja interesov.

KPK je ugotovila, da je Ksenija Pišljar na 20. seji mestnega sveta MOL 3. februarja 2025 glasovala za sklep o imenovanju štirih predstavnikov MOL v Svet javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane, čeprav je bila med predlaganimi članicami tudi sama.

Na isti seji je po ugotovitvah komisije zase glasovala tudi Frančiška Trobec. Glasovala je za predlog sklepa o imenovanju štirih predstavnikov MOL v Svet javnega zavoda Festival Ljubljana, pri čemer je bila kot predstavnica MOL za članico sveta predlagana tudi sama.

V tretjem primeru je KPK ugotovila, da je Marija Dunja Piškur Kosmač na 21. seji mestnega sveta MOL 17. marca 2025 glasovala za predlog sklepa o imenovanju predstavnice MOL v Svet Doma starejših občanov Ljubljana Vič–Rudnik, čeprav je bila v svet javnega zavoda kot članica MOL predlagana sama.

Po oceni komisije so se vse tri svetnice s takšnim ravnanjem znašle v okoliščinah nasprotja interesov, pri tem pa niso ravnale v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Ta uradnim osebam v tovrstnih primerih nalaga izločitev iz odločanja ter pisno obveščanje nadrejenega oziroma predstojnika. Zoper vse tri mestne svetnice je komisija uvedla prekrškovne postopke.

KPK poudarja, da glasovanje zase praviloma vzbuja dvom v objektivnost in nepristranskost postopkov imenovanja ter lahko vpliva na zaznavo demokratičnosti delovanja lokalne samouprave. Po navedbah komisije je prepoznavanje in ustrezno obvladovanje okoliščin nasprotja interesov pomemben preventivni dejavnik, saj lahko kršitve negativno vplivajo na integriteto posameznikov in ugled organa, v katerem delujejo, ter zmanjšujejo zaupanje v delovanje javnega sektorja.

Komisija je ob tem pojasnila, da v skladu z zakonom objavlja celotne ugotovitve o konkretnih primerih skupaj z morebitnimi izjasnitvami obravnavanih oseb. Ugotovitve so pravnomočne, saj zoper njih ni bila vložena tožba v upravnem sporu.