Bitcoin je pod pritiskom geopolitičnih napetosti in nadaljnjih odlivov kapitala iz borzno trgovanih skladov (ETF) zdrsnil na najnižjo raven po začetku februarja. Največja kriptovaluta na svetu je med trgovanjem padla do 61.443 dolarjev, nato pa del izgub nekoliko nadoknadila.
V zgodnjih jutranjih urah se je bitcoin trgoval okoli 63.800 dolarjev, kar je še vedno več kot štiri odstotke pod prejšnjim zaključkom.
Padec prihaja v obdobju povečane negotovosti na finančnih trgih, kjer vlagatelji zaradi konflikta med ZDA in Iranom zmanjšujejo izpostavljenost bolj tveganim naložbam.
Iz ETF-jev v treh tednih odteklo 3,7 milijarde dolarjev
Pomemben dejavnik pritiska na trg ostajajo ameriški promptni bitcoin ETF-ji.
Podatki družbe SoSoValue kažejo, da so vlagatelji samo v sredo iz teh skladov umaknili približno 396 milijonov dolarjev. Na začetku tedna so odlivi presegli milijardo dolarjev, skupno pa je bilo iz bitcoin ETF-jev v zadnjih treh tednih umaknjenih okoli 3,7 milijarde dolarjev.
Gre za enega največjih valov odlivov po lanskem zagonu teh skladov, ki so bili sprva eden ključnih motorjev rasti bitcoina.
Analitiki ocenjujejo, da institucionalni vlagatelji trenutno zmanjšujejo izpostavljenost kriptovalutam zaradi povečane negotovosti na finančnih trgih in preusmerjanja kapitala v druge sektorje.
Vlagatelji se selijo v umetno inteligenco
Del kapitala se po ocenah tržnih analitikov seli v podjetja, povezana z umetno inteligenco.
Medtem ko kriptovalute vlagateljem ne prinašajo rednih denarnih tokov ali dividend, številna tehnološka podjetja, povezana z razvojem umetne inteligence, beležijo hitro rast prihodkov in dobičkov.
To je v zadnjih mesecih povzročilo premik dela institucionalnega kapitala iz kriptotrga proti delnicam tehnoloških družb.
Dodatno negotovost je sprožila tudi poteza družbe Strategy, največjega korporativnega imetnika bitcoina na svetu. Podjetje je ta teden prvič po skoraj štirih letih prodalo del svojih bitcoinov, kar je pri delu vlagateljev znova odprlo vprašanja o dolgoročni vzdržnosti modela, ki temelji na neprekinjenem kopičenju kriptovalute.
Rdeče številke po celotnem kriptotrgu
Prodajni pritisk ni prizadel le bitcoina.
Ether, druga največja kriptovaluta na svetu, je izgubil več kot štiri odstotke in zdrsnil na približno 1.785 dolarjev.
XRP je padel za okoli štiri odstotke na 1,19 dolarja, medtem ko so bile izgube pri nekaterih večjih alternativnih kriptovalutah še izrazitejše. Solana, Cardano in BNB so izgubili med pet in devet odstotkov vrednosti.
Pod pritiskom so ostali tudi tako imenovani memecoini. Dogecoin je izgubil okoli štiri odstotke, kriptovaluta TRUMP pa skoraj osem odstotkov.
Geopolitika znova prevzema glavno vlogo
Tokratni padec kaže, da kriptovalute v obdobjih večjih geopolitičnih pretresov še vedno delujejo predvsem kot tvegana sredstva in ne kot varno zatočišče kapitala.
Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu, negotovost glede morebitnega dogovora med Washingtonom in Teheranom ter krepitev ameriškega dolarja so ustvarili okolje, v katerem vlagatelji zmanjšujejo izpostavljenost najbolj volatilnim naložbam.
Bitcoin je tako zdrsnil na najnižjo raven v skoraj štirih mesecih, trg pa zdaj pozorno spremlja, ali bo območje okoli 60.000 dolarjev zadržalo nadaljnji prodajni pritisk ali pa bo sledila nova faza padcev.
