Več kot 120 krščanskih organizacij iz 20 držav Evropske unije je Evropsko komisijo in države članice pozvalo k hitrejši opustitvi fosilnih goriv, uvedbi trajnega davka na izredne dobičke energetskih podjetij ter ustavitvi rahljanja evropske okoljske zakonodaje.
Gre za enega najostrejših skupnih političnih pozivov evropskih verskih organizacij na področju podnebne in energetske politike doslej. Med podpisniki so gibanje Laudato Si’, Caritas Europa, nacionalne škofovske organizacije, razvojne humanitarne organizacije ter številne katoliške in krščanske skupnosti po Evropi.
V dokumentu z naslovom “Evropa, bodi zvesta našemu skupnemu domu” podpisniki opozarjajo, da se EU sooča z “zgodovinsko odgovornostjo”, ali bo vodila energetski prehod ali pa se postavila na stran največjih fosilnih korporacij.
Največji naftni velikani med vojno ustvarjali več kot 30 milijonov dolarjev dobička na uro
Poziv prihaja v času nove rasti cen energentov zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in motenj v globalni oskrbi z nafto.
Britanski Guardian je nedavno poročal, da je sto največjih naftnih in plinskih podjetij med ameriško-izraelsko vojno proti Iranu ustvarjalo več kot 30 milijonov dolarjev dobička na uro.
Krščanske organizacije zato zahtevajo trajen evropski davek na nepričakovane oziroma izredne dobičke energetskih družb, saj menijo, da sedanji sistem omogoča ustvarjanje rekordnih zaslužkov med geopolitičnimi krizami in rastjo življenjskih stroškov.
Po njihovem mnenju bi morala EU prihodke od dodatne obdavčitve usmeriti v financiranje energetskega prehoda in pomoč najbolj ranljivim gospodinjstvom.
Posebej opozarjajo tudi na obseg državnih subvencij za fosilna goriva. Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da so subvencije za fosilna goriva leta 2023 dosegle 620 milijard dolarjev.
Bruselj obtožujejo rahljanja okoljskih pravil
Pomemben del poziva je usmerjen neposredno proti aktualni politiki Evropske komisije.
Podpisniki trdijo, da EU z aktualno “okoljsko omnibus” zakonodajo dejansko razgrajuje lastne podnebne standarde. Gre za paket poenostavitev evropske okoljske zakonodaje, ki naj bi zmanjšal administrativna bremena za podjetja.
Evropska komisija reforme zagovarja kot nujne za konkurenčnost evropskega gospodarstva, vendar okoljske organizacije in del civilne družbe opozarjajo, da gre v praksi za deregulacijo in popuščanje industrijskim interesom.
Krščanske organizacije Bruslju očitajo, da “poenostavitve” vodijo v odlašanje podnebnih ukrepov, povečujejo odvisnost od fosilnih goriv ter slabijo okoljske in socialne zaščitne mehanizme.
Zahtevajo konec premoga do 2030 in nafte do 2040
V dokumentu podpisniki zahtevajo jasno časovnico za opuščanje fosilnih goriv:
- konec premoga do leta 2030,
- konec plina do leta 2035,
- konec nafte do leta 2040,
- ter takojšnjo prepoved novih raziskav in dovoljenj za projekte fosilnih goriv.
Hkrati pozivajo k občutno večjim vlaganjem v obnovljive vire energije, elektrifikacijo in energetsko učinkovitost.
Velik poudarek namenjajo tudi državam globalnega juga. Po podatkih Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) so dolgovi držav v razvoju leta 2024 dosegli 31 bilijonov dolarjev. Organizacije zato zahtevajo več nepovratnih sredstev za podnebne ukrepe ter odpis dela dolgov najrevnejšim državam.
Energetska in politična dilema EU
Poziv prihaja v občutljivem trenutku za Evropsko unijo, ki se hkrati sooča z energetsko negotovostjo, geopolitičnimi napetostmi in vse večjim pritiskom evropske industrije zaradi visokih stroškov energije.
Prav zato postaja spor okoli evropske podnebne politike vse bolj političen. Medtem ko del Bruslja poudarja konkurenčnost in zmanjševanje birokratskih bremen, okoljske in verske organizacije opozarjajo, da EU tvega odmik od lastnih podnebnih ciljev in socialnih zavez.
