Francoski predsednik Emmanuel Macron je sprožil eno največjih sprememb evropske varnostne politike po koncu hladne vojne. Po poročanju britanskega Telegrapha je Norveška kot prva nordijska država pristala na vključitev v razširjeni francoski jedrski odvračalni okvir, s čimer Pariz pospešuje oblikovanje evropskega jedrskega varnostnega mehanizma, ki bi bil manj odvisen od Združenih držav Amerike.
Macron je po srečanju z norveškim premierjem Jonasom Gahrjem Størejem v Elizejski palači dejal, da je Oslo pristal na sodelovanje v francoskem sistemu razširjenega jedrskega odvračanja.
“Dali ste soglasje, da se Norveška pridruži tako imenovanemu razširjenemu jedrskemu odvračanju,” je dejal Macron. Po njegovih besedah gre za “zelo pomemben korak” v partnerstvu med državama in podlago za bistveno širše obrambno sodelovanje.
Norveški premier je potrdil, da želi Oslo sodelovati v razpravah o francoskem jedrskem zaščitnem okviru skupaj s Poljsko, Nemčijo, Združenim kraljestvom in drugimi severnoevropskimi državami.
“Francija zdaj začenja dialog s svojimi tesnimi zavezniki o tem, kako lahko njeno jedrsko orožje prispeva k evropski varnosti,” je dejal Støre.
Prvi francoski premik po 65 letih
Kot piše Telegraph, je Macron s tem prvič po približno 65 letih odprl možnost, da bi francosko jedrsko orožje postalo del širše evropske varnostne arhitekture in ne zgolj izključno nacionalni obrambni instrument Francije.
Francoska jedrska doktrina je bila desetletja zasnovana na popolni strateški avtonomiji Pariza. Odločitev o uporabi jedrskega orožja ostaja še naprej izključno v rokah francoskega predsednika, vendar Macron zdaj evropskim partnerjem ponuja sodelovanje pri odvračanju, skupnih vajah, načrtovanju in potencialni namestitvi francoskih zmogljivosti v drugih evropskih državah.
Francoski predsednik je spremembo smeri prvič jasno nakazal marca letos med govorom v jedrski pomorski bazi Île Longue, ki jo je označil za “katedralo francoske suverenosti”.
“Da bi bili svobodni, moramo biti nevarni. In da bi bili nevarni, moramo biti močni,” je takrat dejal Macron.
Evropski odgovor na Trumpa in Putina
Macronova pobuda prihaja v času vse večjih dvomov o dolgoročni ameriški zavezanosti evropski obrambi.
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih letih večkrat javno podvomil o ameriških varnostnih obveznostih do evropskih zaveznikov, hkrati pa Rusija krepi jedrski pritisk na evropskem vzhodu.
Moskva je v Belorusiji namestila taktično jedrsko orožje, okrepila vojaško prisotnost v Kaliningradu in večkrat javno omenjala možnost uporabe jedrskega orožja.
Po oceni Telegrapha prav kombinacija ruskih groženj in negotovosti glede ameriškega jedrskega dežnika pospešuje evropske razprave o lastnem odvračalnem mehanizmu.
“Spoznali smo, da je neumno zanašati se izključno na ZDA za lastno varnost,” je za Telegraph dejal William Alberque, nekdanji direktor Natovega oddelka za neširjenje jedrskega orožja.
Rafali, podmornice in koncept “odvračanja naprej”
Macronova strategija temelji na konceptu tako imenovanega “odvračanja naprej”. V praksi bi francoske in britanske jedrske podmornice ohranjale stalno prisotnost na morju, francoska letala Rafale pa bi se lahko rotirala po evropskih zavezniških bazah in sodelovala v skupnih vajah.
Francija je trenutno edina država v Evropski uniji z lastnim neodvisnim jedrskim arzenalom in taktičnim jedrskim orožjem v zračnih silah.
Lovci Rafale so opremljeni z raketami ASMP-A z dosegom okoli 550 kilometrov in 300-kilotonsko jedrsko bojno glavo. Pariz razvija tudi novo generacijo raket z dosegom okoli 1200 kilometrov ter hiperzvočno raketo ASN4G, ki naj bi dosegala hitrost med sedem in deset machov.
Nova raketa naj bi bila združljiva z letali Rafale F5, ki naj bi začela operativno uporabo med letoma 2030 in 2035.
Francija je lani naročila dodatnih 61 letal Rafale v vrednosti okoli šest milijard evrov in želi skupno floto povečati na 286 letal.
Hkrati razvija tretjo generacijo jedrskih podmornic z balističnimi raketami. Prva naj bi bila operativna leta 2035.
Velika razlika v jedrskem arzenalu
Francija ima po podatkih Telegrapha približno 290 jedrskih bojnih glav, Združeno kraljestvo okoli 225, Rusija pa približno 5459. Združene države Amerike naj bi jih imele okoli 5177.
Prav zato Macronova strategija ne temelji na poskusu številčnega izenačevanja z Rusijo, ampak na ustvarjanju strateške negotovosti.
Logika Pariza je, da bi morala Moskva v primeru konflikta računati na možnost francoskega jedrskega odgovora tudi v scenariju, ko bi bila ameriška vloga v Natu zmanjšana ali politično nepredvidljiva.
Kdo podpira francoski načrt
Po poročanju Telegrapha so se francoski pobudi že približale Poljska, Nemčija, Združeno kraljestvo, Nizozemska, Belgija, Švedska, Danska in Grčija.
Velika Britanija in Francija sta že lani podpisali deklaracijo o usklajevanju jedrskih zmogljivosti in operacij.
Nemški kancler Friedrich Merz je podprl razpravo o skupnem evropskem jedrskem odvračanju, čeprav Nemčija zaradi mednarodnih sporazumov ne sme razvijati lastnega jedrskega orožja.
Na drugi strani Španija in Italija za zdaj ostajata zadržani do francoskega predloga.
Macronova strategija ima tudi izrazito notranjepolitično dimenzijo. Francija bo aprila 2027 dobila novega predsednika, Macron pa zaradi ustavnih omejitev ne more več kandidirati.
Telegraph opozarja, da želi Macron pred odhodom utrditi evropski jedrski okvir, saj ni jasno, ali bi njegov naslednik nadaljeval isto politiko. Med favoriti za predsedniške volitve je tudi Jordan Bardella iz Nacionalnega zbora Marine Le Pen, stranke, ki jo politični nasprotniki pogosto povezujejo z bližino Moskvi.
