Nova mednarodna raziskava kaže, da podnebni modeli morda podcenjujejo, koliko vode lahko absorbirajo aerosoli v močno onesnaženih urbanih območjih. Posledica bi lahko bila napačna ocena vpliva smoga in drobnih delcev na segrevanje ozračja — posebej v delih Azije in Afrike.
Raziskovalci pod vodstvom Leibnizovega inštituta za troposferske raziskave (TROPOS) ugotavljajo, da aerosoli v mestih, kot sta Delhi in Kairo, verjetno rastejo hitreje in zadržujejo več vlage, kot predvidevajo današnji podnebni modeli. To bi lahko deloma pojasnilo, zakaj se nekatere regije segrevajo počasneje od pričakovanj.
Študija je bila objavljena v reviji Communications Earth & Environment.
Zakaj so aerosoli pomembni za podnebje
Aerosoli so drobni delci v zraku, ki vplivajo na Zemljino sevalno ravnovesje na dva načina: odbijajo sončno svetlobo in pomagajo pri nastanku oblakov. Koliko vode se oprime teh delcev, močno vpliva na to, kako učinkovito lahko spreminjajo vreme in podnebje.
Prav sposobnost vezave vode — tako imenovana higroskopičnost — pa je po mnenju raziskovalcev v obstoječih modelih pogosto predstavljena preveč poenostavljeno.
To postane posebej problematično v velikih urbanih območjih z zelo kompleksnim onesnaženjem, kjer se sveži izpusti iz prometa, industrije in kurjenja mešajo s starejšimi delci v ozračju.
Umetna inteligenca analizirala več kot desetletje podatkov
Raziskovalci so razvili sistem razložljivega strojnega učenja, s katerim so analizirali podatke z desetih različnih lokacij po svetu, med njimi iz Pekinga, Delhija, Kaira, Houstona, Pariza in Atlantika. Meritve so zajemale več kot desetletje opazovanj aerosolov različnih velikosti.
Sistem je združeval kemično sestavo delcev, velikost aerosolov in meteorološke podatke, da bi bolje razumel, kako se delci obnašajo v različnih okoljih.
Po besedah raziskovalca Shravana Deshmukha iz TROPOS-a je pristop omogočil precej bolj natančne regionalne ocene kot prejšnje študije.
Delci v megamestih morda absorbirajo precej več vode
Posebej izraziti rezultati so se pokazali v močno onesnaženih urbanih območjih.
Raziskovalci opozarjajo, da v mestih, kot sta Delhi ali Kairo, aerosoli verjetno absorbirajo več vode in hitreje rastejo, kar lahko okrepi njihov hladilni učinek v atmosferi.
To bi lahko delno razložilo počasnejše regionalno segrevanje v nekaterih delih Azije in Afrike.
Hkrati pa ima takšno obnašanje aerosolov tudi posledice za zdravje ljudi. Večja sposobnost vezave vode lahko vpliva na gostoto smoga in kakovost zraka, kar so raziskovalci dodatno preverjali tudi z meritvami z droni v Delhiju.
Podnebni modeli bi se lahko precej spremenili
Po mnenju raziskovalcev največja težava sedanjih modelov ni samo količina aerosolov, ampak tudi napačne predpostavke o njihovi kemični sestavi in mešanju v atmosferi.
Nova metoda bi lahko zmanjšala negotovosti pri izračunih neposrednega sevalnega vpliva aerosolov. Raziskovalci ocenjujejo, da bi lahko bolj natančni podatki regionalno spremenili ocene sevalnega vpliva tudi za približno ±0,1 vata na kvadratni meter, kar je na globalni ravni pomembna razlika.
Zato si zdaj želijo, da bi njihov algoritem vključili v prihodnje generacije globalnih podnebnih modelov.
