Novoizvoljeni madžarski premier Péter Magyar napoveduje preobrat v zunanji politiki države, ki naj bi temeljil na tesnejšem povezovanju srednjeevropskih držav. V ospredje postavlja sodelovanje z Avstrijo, pri čemer se opira na skupno zgodovinsko izkušnjo in močne gospodarske vezi.
Po zmagi nad dolgoletnim voditeljem Viktorjem Orbánom je Magyar poudaril, da želi odnose med državama nadgraditi na več ravneh. “Nekoč smo si delili državo in Avstrija ostaja ključna gospodarska partnerica Madžarske,” je dejal. Dodal je, da vidi prostor za poglobitev sodelovanja iz zgodovinskih, kulturnih in ekonomskih razlogov.
Regionalni blok kot odgovor Bruslju
Njegova širša vizija presega dvostranske odnose. Magyar želi oblikovati okrepljen srednjeevropski blok držav, ki bi v Bruslju nastopal bolj enotno in s tem pridobil več politične teže. V tem okviru računa na države z podobnimi stališči, predvsem glede migracij, energetike in ohranjanja nacionalnih interesov.
Eden od konkretnih predlogov vključuje povezovanje obstoječih regionalnih pobud. Magyar predlaga združitev Višegrajske skupine, ki združuje Madžarsko, Poljsko, Češko in Slovaško, s Slavkovskim formatom, v katerem sodelujejo Avstrija, Češka in Slovaška. Takšna integracija bi po njegovem mnenju ustvarila širšo platformo za usklajeno delovanje srednje Evrope.
“Verjamem, da je to v interesu vseh držav v regiji,” je poudaril in izrazil pričakovanje, da bi lahko pobuda dobila konkretne obrise v prihodnjih mesecih.
Simbolno in politično težo tej strategiji daje tudi načrt njegovih prvih uradnih obiskov. Že v začetku maja naj bi se odpravil v Varšavo in na Dunaj, kar nakazuje jasno usmeritev nove madžarske diplomacije.
V ospredju tudi milijarde iz Bruslja
Ob tem Magyar računa tudi na izboljšanje odnosov z Evropsko unijo, vendar ne po dosedanjem modelu. Cilj je bolj pragmatičen pristop, ki bi Madžarski omogočil dostop do zamrznjenih evropskih sredstev. Gre za približno 18 milijard evrov, ki jih Bruselj zadržuje zaradi pomislekov glede pravne države.
Poleg tega želi Budimpešta pridobiti še okoli 16 milijard evrov evropskih obrambnih posojil ter odpraviti dnevne finančne kazni, ki jih EU nalaga Madžarski zaradi nespoštovanja skupne migracijske zakonodaje.
V tej luči Magyar kot primer pogosto omenja Poljsko, kjer je vlada Donalda Tuska po političnem preobratu uspela odmrzniti evropska sredstva. Madžarski premier ocenjuje, da bi lahko podobna strategija uspela tudi Budimpešti, čeprav ob ohranjanju lastnih političnih prioritet.
