Državni zbor je 18. decembra obravnaval predlog obsežne prenove Zakona o socialnem varstvu (ZSV-L), ki ga je pripravilo Ministrstvo za solidarno prihodnost. Gre za zakonski okvir, s katerim se v slovenski pravni red vnašajo najobsežnejše spremembe na področju socialnega varstva v zadnjih 30 letih. Predlog določa novo sistemsko storitev podpore v skupnosti in postavlja temelje za sodoben, dostopen ter v človeka usmerjen javni sistem socialnovarstvenih storitev.
Predlog zakona prvič celovito opredeljuje skupnostne oblike podpore tako za otroke kot za odrasle osebe. V obrazložitvi je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac poudaril pomen zakonskih sprememb. „S sprejetjem novele zakona bomo naredili tektonske spremembe v socialnem varstvu. Podpora v skupnosti postaja nov temelj javnega sistema, ki ljudem zagotavlja dostojanstvo, varnost in možnost izbire,“ je poudaril minister. Pri tem je opozoril na dolgoletna opozorila stroke in nevladnih organizacij, da je to področje „predolgo spregledano“.
Po pojasnilih ministrstva novela vzpostavlja jasne pravne podlage za razvoj storitev, ki posameznikom omogočajo življenje v skupnosti in zunaj institucij, s čimer država sledi mednarodnim standardom ter spodbuja deinstitucionalizacijo.
Podpora v skupnosti za otroke in odrasle
Za mladoletne uvaja zakon novo, celovito storitev podpore v skupnosti, namenjeno otrokom z invalidnostjo in hudo bolnimi otroki. Storitev je namenjena razbremenitvi družin, ohranjanju otrok v domačem okolju ter ustvarjanju pogojev za postopno vračanje iz institucionalnih ustanov. Na ministrstvu poudarjajo, da bo storitev za uporabnike brezplačna in financirana iz državnega proračuna.
Za odrasle osebe zakon opredeljuje podporo v skupnosti kot storitev, ki vključuje pomoč pri skrbi zase, pri gospodinjstvu, vključevanju v lokalne skupnosti in preselitvah iz institucij. Maljevac je izpostavil jasno ločitev med bivanjem in storitvijo ter opredelil dom kot običajno življenjsko okolje za največ 6 oseb. „Ena ključnih novosti je jasna ločitev med bivanjem in storitvijo ter opredelitev doma kot običajnega življenjskega okolja, v katerem živi največ šest oseb,“ je poudaril minister.
Sistematično je urejena tudi podpora v drugi družini, ki je po novem umeščena med skupnostne storitve in ne več med institucionalne oblike varstva.
Mednarodne obveznosti in priporočila
Slovenija z uveljavitvijo zakona izpolnjuje obveznosti iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, so navedli na ministrstvu. Ministrstvo dodaja, da novela sledi priporočilom Odbora ZN za pravice invalidov in evropskih institucij, ki že dlje časa opozarjajo na potrebo po razvoju skupnostnih storitev ter pospešeni deinstitucionalizaciji.
Sistemizacija programov in vloga Socialne zbornice
Predlog vključuje tudi spremembe pri urejanju socialnovarstvenih programov. Postopki se poenostavljajo, zmanjšujejo se administrativne ovire, razpisi naj bi bili bolj prilagodljivi, okrepljena bo strokovna presoja ter transparentnost postopkov.
Okrepljena bo tudi vloga Socialne zbornice Slovenije kot nosilke javnih pooblastil. Zakon določa pravne podlage za verifikacijo programov in podeljevanje licenc supervizorjev ter urejanje napredovanja strokovnih delavcev in delavk.
Kadrovsko štipendiranje in izjemne okoliščine
Novela posega tudi na področje kadrovskega štipendiranja. Poenostavlja se sistem urejanja izjemnih okoliščin pri izpolnjevanju štipendijskih obveznosti. Na ministrstvu so dodali, da se prvič sistemsko upošteva položaje, kot so starševstvo, daljše zdravstveno zdravljenje in druge okoliščine višje sile, ki lahko vplivajo na časovno izpolnitev obveznosti.
Minister Maljevac je v nadaljevanju razprave izpostavil pomen gradnje javne socialnovarstvene infrastrukture. „Z nadgrajenim Zakonom o socialnem varstvu gradimo javno socialnovarstveno infrastrukturo, ki je na voljo vsem, ne glede na socialni položaj ali kraj bivanja. Gre za sistem, ki ljudi ne izključuje, temveč jih vključuje, in ki v središče postavlja dostojanstvo, avtonomijo in kakovost življenja,“ je poudaril in se zahvalil sodelujočim deležnikom, strokovnjakom in organizacijam.
Po razpravi poslank in poslancev minister pričakuje, da bo novela zakona na glasovanju potrjena s prepričljivo parlamentarno večino
[Foto: Matija Sušnik/DZ]
