[STA] – Pri širitvi EU ne gre toliko za večanje površine ozemlja in števila prebivalcev kot za poenotenje Evrope in zaščito njenih delov pred zunanjimi vplivi, je bil eden od poudarkov današnjega panela na strateškem forumu na Bledu, na katerem so udeleženci opozarjali na pomen širitve v spremenjenih geopolitičnih okoliščinah.
Na uvodnem panelu jubilejnega 20. strateškega foruma so o širitvi na Zahodni Balkan zlasti v luči zaveze nekdanjega predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela iz leta 2023, da bodo države regije do 2030 del EU, razpravljali evropska komisarka za širitev Marta Kos ter premierji Slovenije in Hrvaške ter Črne gore in Albanije kot najperspektivnejših držav kandidatk.
Kos je pri tem poudarila, da je širitev veliko več kot večanje Evropske unije v površini in številu prebivalcev. “Zame je širitev danes (…) tudi neke vrste poenotenje Evrope, kakršne v zgodovini še nismo imeli,” je dejala.
V samem procesu pridruževanja je Kos poudarila pomen vodenja, češ da proces ne more biti uspešen, če ni voditeljev, ki verjamejo, da je članstvo najboljše za njihovo državo, ter znajo reforme postaviti pred vprašanja dnevne politike in prepričati ljudi.
Izpostavila je še pomen spremenjene geopolitike, v kateri na širitev vplivajo tudi zunanje sile, ki si želijo neuspeha procesa.
Kot primera dobrih voditeljev v procesu pridruževanja je izpostavila prav črnogorskega in albanskega premierja Milojka Spajića in Edija Ramo.
Slednji je izpostavil pomen izpolnjevanja zahtev Bruslja v procesu. “Moramo biti prizadevni in opraviti delo,” je dejal, a priznal, da jim ni vse na tej poti všeč.
Pomen kompromisov
Črnogorski premier Milojko Spajić pa je poudaril pomen kompromisov v državi, ki je tako etnično raznovrstna kot Črna gora. Soglasje gradijo zlasti glede vprašanj, kot je pridružitev EU, gospodarstvo in vladavina prava.
V razpravi je bilo govora tudi o t. i. strupu v širitvenem procesu, kar je moderatorka opredelila kot vsiljevanje dvostranskih vprašanj.
“Ko pride do dvostranskih vprašanj, no, sem v Sloveniji in bom zelo vljuden, recimo, da je preteklost preteklost, a postavljanje dvostranskih vprašanj ni zelo zdravo za pridružitveni proces,” je dejal hrvaški premier Andrej Plenković, ki je s tem namignil na začasno slovensko blokado hrvaških pogajanj z EU zaradi nerešenega vprašanja meje.
V trenutnem procesu je izpostavil primer Severne Makedonije, ki se sooča z blokadami procesa zaradi dvostranskih vprašanj. “Veliko stvari je etično nesprejemljivih, a se dogajajo. Mislim, da bi morali poiskati skupno strategijo, kako se temu izogniti,” je dejal hrvaški premier, ki sicer dvomi, da bo v EU uspela odprava odločanja o tovrstnih vprašanjih s soglasjem.
Spremembe
Slovenski premier Robert Golob je medtem menil, da bodo spremembe v procesu odločanja potrebne, in to pred letom 2027. “Formula 26 ali 27 minus ena je že delovala, tako da lahko deluje tudi v tem primeru,” je dejal glede odločitev, o katerih se doslej določena država ni strinjala. “A Marta (Kos) se bo pri tem morala boriti ne le proti vetru zastrupljevalcev, ampak tudi proti vetru nevednosti,” je dejal.
Države Zahodnega Balkana bi morale izkoristiti odprto okno za vstop v EU, ki se je odprlo z vojno v Ukrajini, je prepričan Golob, ki meni, da se bo čez pet let spet zaprlo.
Kos je bila sicer glede procesa optimistična. “S Črno goro napredujemo in možno je, da če leta 2026 končamo tehnični del pogajanj, bi lahko leta 2028 imeli 28. članico EU,” je dejala Kos in glede Albanije omenila možnost pridružitve leta 2029.
Rama je tako kot Kos poudaril pomen širitve v luči geopolitičnih razmer. “Počasnejša kot bo širitev, bolj vplivni bodo v državah Zahodnega Balkana postali drugi akterji,” je opozoril. “Če se EU poveča z nami, bo postala močnejša, bolj kompaktna. Zakaj? Ker dela telesa ne bo pustila odprtega za viruse, mikrobe, za napade in okužbe,” je prepričan.
Foto: Daniel Novakovič/STA/vlada RS Flickr
