Ameriški mediji poročajo o smrtonosnem incidentu, do katerega je v sredo prišlo med zvezno imigracijsko operacijo v Minneapolisu. Med posredovanjem agentov Službe za imigracijo in carinsko kontrolo (ICE) je bila ustreljena 37-letna Renee Nicole Good, okoliščine dogodka pa so sprožile ostre odzive lokalnih oblasti in hkrati odločne izjave zvezne administracije.
Po navedbah ameriškega ministrstva za domovinsko varnost (DHS) so agenti ICE v južnem delu Minneapolisa izvajali zakonite aretacije v okviru zvezne imigracijske zakonodaje. Med operacijo je prišlo do zapleta, ko naj bi Good s svojim vozilom večkrat ovirala delo agentov, nato pa vozilo uporabila kot orožje. Zvezni agent je po navedbah DHS streljal v samoobrambi, potem ko je bila neposredno ogrožena varnost policistov na kraju dogodka. Good so po strelnem incidentu razglasili za mrtvo, primer pa je zdaj predmet notranje in zunanje preiskave.
Identiteta agenta, ki je sprožil strel, za zdaj ni bila javno razkrita. Zvezne oblasti poudarjajo, da gre za rutinski postopek v primerih, ko je uporaba sile povezana s samoobrambo in zaščito življenj policistov.
Povsem drugačen ton so ubrali mestni voditelji Minneapolisa. Člani mestnega sveta so v skupni izjavi potrdili identiteto ubite in jo označili za „članico naše skupnosti“, hkrati pa znova pozvali ICE, naj preneha z operacijami v mestu. V izjavi so zapisali, da mora biti vsaka smrt predmet temeljite preiskave in kazenskega pregona, obenem pa so zvezne imigracijske oblasti obtožili, da v mesto prinašajo „kaos in nasilje“.
Walz: Nacionalna garda je pripravljena
Napetosti so se dodatno stopnjevale, potem ko je guverner Minnesote Tim Walz napovedal pripravljenost nacionalne garde, kar je v Washingtonu sprožilo ostre odzive. Zvezna administracija namreč vztraja, da so operacije ICE del izvrševanja zakonov, ki jih je potrdil kongres, in da lokalni politični odpor ne more preprečevati dela zveznih organov.
Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v večernem nastopu za ameriške medije poudarila, da je bil incident „preprečljiv“, če ne bi prišlo do fizičnega napada na policiste. Po njenih besedah so agenti ICE v času operacije pomagali reševati lastno vozilo, ki je zaradi vremenskih razmer obstalo v snegu, ko jih je začela ovirati skupina ljudi, ki jo je opisala kot agitatorje. Good naj bi po več opozorilih zavrnila ukaze policistov in nato zapeljala proti enemu izmed njih.
„Vozilo je postalo orožje,“ je dejala Noem in dodala, da je bil policist pri tem poškodovan ter prepeljan v bolnišnico, od koder so ga kasneje odpustili. Dogodek je označila za obliko domačega terorizma in opozorila na porast podobnih napadov na zvezne policiste po državi. Po njenem mnenju k stopnjevanju nasilja prispevajo tudi politične izjave, ki spodkopavajo legitimnost zveznih organov pregona.
Kdo je bila Renee Nicole Good
Ameriški mediji so poročali tudi o osebnem ozadju Renee Nicole Good. Njena mati Donna Ganger je povedala, da je hči živela v regiji Twin Cities s partnerjem in da družina ni bila obveščena o kakršni koli vpletenosti v proteste proti ICE. Goodovo je opisala kot sočutno in mirno osebo, ki naj bi bila ob dogodku prestrašena.
Po javno dostopnih podatkih je bila Good pesnica in pisateljica, v preteklosti študentka kreativnega pisanja na Univerzi Old Dominion, kjer je leta 2020 prejela fakultetno nagrado za poezijo. Njena dela so bila objavljena v več literarnih publikacijah, v nekem obdobju pa je s takratnim možem vodila tudi podcast. Bila je mati enega otroka, za katerega naj bi po poročanju ameriških medijev začasno poskrbela razširjena družina.
Dodatna vprašanja so se pojavila tudi glede vozila, ki ga je Good uporabljala v času incidenta. Po poročanju lokalnih televizij je imel SUV registrske tablice zvezne države Missouri, kjer je bil tudi uradno registriran na njeno ime, čeprav je živela v Minnesoti. Razlogi za to za zdaj niso znani.
Incident se je zgodil v času že tako zaostrenih odnosov med zveznimi imigracijskimi organi in mestnimi oblastmi Minneapolisa, ki se uvršča med tako imenovana „zavetniška mesta“. Zvezna administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa vztraja, da bo zakon o priseljevanju izvajala „brez opravičil“, tudi tam, kjer lokalni politiki temu odkrito nasprotujejo. Ameriški mediji ob tem opozarjajo, da bo primer iz Minneapolisa verjetno postal še ena prelomna točka v širšem sporu med Washingtonom in mestnimi oblastmi glede pristojnosti, varnosti in izvrševanja zveznih zakonov.
