Italijanski volivci so zavrnili predlagano pravosodno reformo, kar predstavlja prvi večji politični udarec za vlado Giorgie Meloni. Po skoraj vseh preštetih glasovih je proti glasovalo približno 55 odstotkov volivcev, za pa 45 odstotkov, udeležba pa je bila okoli 59 odstotkov.
Melonijeva je poraz priznala, a zavrnila možnost odstopa. „Italijani so se odločili. In to odločitev spoštujemo,“ je zapisala na družbenem omrežju X in dodala, da izid „ne spremeni naše zaveze, da bomo še naprej resno in odločno delali za dobro naroda“.
Reforma kot test vlade
Referendum je veljal za pomemben politični preizkus vlade, ki je reformo sprejela že oktobra 2025, vendar brez zadostne dvotretjinske podpore v parlamentu. To je sprožilo potrditveni referendum, na katerem je imela zadnjo besedo javnost.
Predlagane spremembe bi posegle v jedro italijanskega sodnega sistema. Reforma je predvidevala ločitev karier sodnikov in tožilcev ter razdelitev vrhovnega sodnega sveta na dva organa, ob tem pa tudi ustanovitev novega disciplinskega sodišča.
Italija ima trenutno enoten sistem, v katerem sodniki in tožilci izhajajo iz istega strokovnega okvira in lahko med kariero prehajajo med funkcijami.
Koalicija razočarana, opozicija ostro
Izid je razočaral vladajočo desnosredinsko koalicijo. Vodja poslanske skupine Bratov Italije Galeazzo Bignami je poudaril, da je šlo za skupni projekt: „Gre za enoten predlog desne sredine,“ in dodal, da si je koalicija prizadevala za drugačen razplet.
Na drugi strani opozicija izid razume kot jasen signal volivcev. Nicola Fratoianni iz Zavezništva zelene levice je ocenil, da se je poskus posega v sodni sistem „slabo končal“, in opozoril, da je bila podpora reformi politična napaka.
Tudi Matteo Renzi je vladi svetoval, naj izid razume kot opozorilo. Spomnil je, da je sam po izgubljenem referendumu leta 2016 odstopil, in poudaril, da bi bilo treba „prisluhniti ljudem“.
Brez neposrednih političnih posledic
Kljub porazu referendum ne pomeni neposrednih sprememb v vladi. Mandat Melonijeve traja do leta 2027, sama pa je že dala vedeti, da namerava nadaljevati.
Referendum je sicer odprl širšo razpravo o ravnotežju med politiko in sodstvom. Nasprotniki so opozarjali, da bi reforma lahko oslabila neodvisnost sodstva, kar je vlada zavračala.
Vzporedno z objavo izidov je odstop napovedal tudi predsednik nacionalnega združenja sodnikov Cesare Parodi, čeprav je kot razlog navedel osebne okoliščine.
