Merz na Münchenski varnostni konferenci: svetovni red, kot smo ga poznali, ne obstaja več

Nemški kancler Friedrich Merz je na varnostni konferenci v Münchnu ocenil, da se je dosedanji svetovni red, ki je desetletja temeljil na pravilih in mednarodnem pravu, dokončno izčrpal. Po njegovih besedah se svet vse bolj vrača k politiki moči, kar povečuje tveganja tudi za najmočnejše države.

V uvodnem nagovoru tridnevnega zasedanja je Merz opozoril, da po padcu Berlinskega zidu nastali „enopolni trenutek“ z Združenimi državami kot osrednjo svetovno silo ne obstaja več. „Ta red, kolikor koli je bil že v svojem najboljšem obdobju nepopoln, danes ne obstaja več,“ je dejal in dodal, da se države, kot je Nemčija, soočajo z nujo temeljitega premisleka o lastni varnosti in obrambi.

Po oceni nemškega kanclerja vrnitev politike moči ni zgolj posledica rivalstva med velikimi silami, temveč tudi širšega občutka negotovosti v demokratičnih družbah. Te se po njegovih besedah vse pogosteje približujejo mejam svoje sposobnosti delovanja v globaliziranem svetu.

„Velika politika moči ponuja navidezno hitre in enostavne odgovore,“ je poudaril Merz, a hkrati opozoril, da ima takšen pristop lastna pravila: je hiter, neizprosen in pogosto nepredvidljiv. Po njegovem mnenju se s tem umika model sveta, v katerem so večja povezanost, pravna ureditev in mirno reševanje sporov predstavljali temelj mednarodnih odnosov po drugi svetovni vojni.

Transatlantski odnosi pod vprašajem

Poseben del govora je Merz namenil odnosom med Evropo in Združenimi državami Amerike. Ocenil je, da se je v zadnjih letih odprla resna razpoka v transatlantskem zavezništvu, ki je desetletja predstavljalo hrbtenico zahodne varnosti.

Spomnil je na govor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea na lanski münchenski konferenci, v katerem je ta evropske demokracije obtožil samouničevanja. „Razkol med Evropo in Združenimi državami je postal očiten,“ je dejal Merz in dodal, da z ameriško diagnozo ne soglaša, saj evropske vrednote ostajajo drugačne. Med drugim je izpostavil zavezanost svobodni trgovini, mednarodnim organizacijam ter podnebnim sporazumom.

Podpora Ukrajini ostaja ključna

Merz je velik poudarek namenil tudi vojni v Ukrajini in vlogi Evrope po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo. Po njegovih besedah so Nemčija in druge evropske države v zadnjem letu prevzele vodilnejšo vlogo pri podpori Kijevu in pri pritisku na Moskvo.

„Če bo Rusija nekoč pripravljena na mir, bo to tudi posledica evropske odločenosti in samouveljavitve,“ je dejal. Ob tem je opozoril, da Rusija po njegovem mnenju še ni pripravljena na resna pogajanja, saj nadaljuje napade na civilno infrastrukturo.

V razpravi po govoru je izpostavil tudi primer obiska enega od voditeljev držav članic EU v Moskvi brez skupnega mandata, ki po njegovih besedah ni prinesel nobenih rezultatov, temveč je bil kmalu zatem sledil val najhujših napadov doslej.

Nemški kancler je ob koncu opozoril, da Evropa kljub gospodarski moči in tehnološkemu potencialu še zdaleč ne izkorišča vseh svojih zmožnosti. Primerjal je ruski in evropski bruto domači proizvod ter poudaril, da razlika v moči še ne pomeni tudi razlike v vplivu.

„Naša svoboda ni več samoumevna. Je na preizkušnji,“ je dejal Merz in pozval k odločnosti. Po njegovih besedah bo Evropa v obdobju velikih sil morala pokazati več trdnosti in politične volje, če želi ohraniti svojo varnost in vrednote.