Nemški kancler Friedrich Merz je v pogovoru s študenti v nemškem mestu Marsberg (Severno Porenje-Vestfalija) zavrnil politično ambiciozne roke za vstop Ukrajine v Evropsko unijo in hkrati odprl občutljivo vprašanje možnih ozemeljskih kompromisov kot dela širšega mirovnega procesa. Razprava o širitvi EU se tako vse bolj prepleta z razmerami na bojišču in političnimi omejitvami znotraj same unije.
Merz je ocenil, da cilja, ki ju zagovarja ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski – začetek članstva 1. januarja 2027 ali leto pozneje – nista izvedljiva. “To ne bo delovalo. Celo 1. januar 2028 ni realističen,” je dejal in poudaril, da članstvo države, ki je še vedno v vojni, ni mogoče.
Članstvo vezano na konec vojne
V ospredje prihaja vprašanje pogojev, pod katerimi bi Ukrajina sploh lahko zaključila pristopni proces. Približno 20 odstotkov njenega ozemlja ostaja pod rusko okupacijo, kar odpira možnost, da bi morebitni mirovni dogovor vključeval tudi teritorialne spremembe.
Merz je v razpravi s študenti nakazal scenarij, v katerem bi tak kompromis moral dobiti podporo državljanov. “Ukrajina bo na neki točki podpisala sporazum o prekinitvi ognja … lahko se zgodi, da del ozemlja ne bo več ukrajinski,” je dejal. Ob tem je dodal, da bi moral predsednik tak dogovor potrditi na referendumu in hkrati ljudem predstaviti širši cilj: “Odprl sem vam pot v Evropo.”
Takšna stališča trčijo ob jasno pozicijo Kijeva. Ukrajinsko vodstvo namreč zavrača kakršnokoli priznanje izgubljenih ozemelj, saj bi to pomenilo legitimacijo agresije in nevaren precedens.
Pritisk Kijeva in blokada v EU
Zelenski je na neformalnem vrhu EU znova zahteval jasen časovni okvir za članstvo in zavrnil idejo o simboličnem približevanju. “Prizadevamo si za enako polnopravno članstvo, kot ga ima vsaka država EU – od Cipra do Poljske,” je poudaril. Ob tem je dodal, da Ukrajina ne brani Evrope “simbolično”, temveč z življenji svojih vojakov.
Kot možen cilj ostaja leto 2027, a v Bruslju za takšen tempo ni političnega soglasja. Proces širitve temelji na napredku pri reformah in soglasju vseh držav članic, kar pomeni, da lahko ena sama država postopek ustavi.
Prav to se dogaja že skoraj dve leti – Madžarska blokira napredek Ukrajine, kar zavira odpiranje ključnih pogajalskih poglavij.
Iskanje vmesnih rešitev
V takšnem okolju se pojavljajo tudi alternativni predlogi. Merz je omenil možnost statusa opazovalke, ki bi Ukrajini omogočil sodelovanje v institucijah EU brez glasovalne pravice. Gre za idejo, ki še ni bila preizkušena, a po njegovih besedah dobiva določeno podporo v razpravah med evropskimi voditelji.
Vodstvo EU medtem ostaja previdno. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je opozorila, da je članstvo “dvostranski proces”, ki zahteva obsežne reforme, in da umetno določeni roki niso realni. Predsednik Evropskega sveta António Costa pa je poudaril potrebo po “ustvarjalnih rešitvah”, ob tem pa izpostavil, da prihodnost Ukrajine vidi v Evropski uniji.
Kljub določenim premikom v političnem ozadju ostaja jasno, da bo pot Ukrajine do članstva dolga in odvisna od dveh ključnih dejavnikov: razpleta vojne in soglasja znotraj EU.
