Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer se je odzval na odločitev Združenih držav Amerike, da izstopijo iz osrednjega globalnega podnebnega okvira. Ob tem je poudaril pomen multilateralnega sodelovanja ter odgovornost držav, ki ostajajo zavezane skupnim pravilom, pri ohranjanju stabilnosti mednarodnega podnebnega sistema.
Po besedah ministra gre pri odločitvi ZDA predvsem za politično in strateško vprašanje, ki presega posamezne zaveze na področju podnebne politike. „Odločitev Združenih držav Amerike, da se umaknejo iz osrednjega globalnega podnebnega okvira, je predvsem strateška politična odločitev. Ne gre zgolj za vprašanje posameznih podnebnih zavez, temveč za odnos do mednarodnega sistema pravil, ki je bil vzpostavljen kot odgovor na probleme, ki jih ni mogoče reševati enostransko,“ je dejal Kumer. Ob tem je opozoril, da se ZDA s takšno potezo „zavestno postavljajo zunaj mehanizma, ki omogoča usklajevanje interesov, zmanjševanje tveganj in dolgoročno stabilnost“.
Minister je poudaril, da kljub odmevnosti odločitve ene največjih svetovnih sil ni razlogov za dvom v obstoj ali legitimnost multilateralnega podnebnega okvira. „Pri tem je pomembno ohraniti trezno presojo. Multilateralni podnebni okvir ni krhek in ni odvisen od ene same države, ne glede na njeno politično ali gospodarsko težo,“ je izpostavil. Kot je dodal, legitimnost sistema temelji na širokem soglasju držav, da so podnebne spremembe skupen izziv, ki zahteva skupna pravila in usklajeno ukrepanje. „Umik ene velike sile zato ne pomeni razpada sistema, pomeni pa prerazporeditev odgovornosti in vpliva znotraj njega,“ je poudaril.
V nadaljevanju se je Kumer dotaknil tudi širših posledic za mednarodni red in prihodnost multilateralizma. Po njegovih besedah svet ne vstopa v obdobje odprave multilateralnega sodelovanja, temveč v fazo njegovega preizkušanja in prilagajanja.
„Svet se ne sooča z njegovo odpravo, temveč z njegovo preizkušnjo in postopno preobrazbo,“ je dejal minister ter izpostavil, da imajo države in povezave, ki ostajajo zavezane skupnim pravilom, povečano odgovornost. „Države in povezave, ki ostajajo zavezane skupnim pravilom, imajo zdaj večjo odgovornost, da pokažejo, da sodelovanje ni ideološka izbira, temveč praktičen instrument zagotavljanja predvidljivosti, gospodarskega razvoja in varnosti,“ je opozoril.
Posebej se je minister ustavil pri vlogi Evropske unije in Slovenije. Po njegovih besedah trenutne razmere terjajo doslednost in dolgoročno usmerjenost, saj verodostojnost držav temelji na spoštovanju sprejetih mednarodnih zavez. „Za Slovenijo in tudi Evropsko unijo to pomeni doslednost in dolgoročno razmišljanje. Naša verodostojnost temelji na spoštovanju mednarodnih zavez, na sodelovanju in na razumevanju, da podnebna politika ni vprašanje trenutnih političnih ciklov, temveč del širšega prizadevanja za urejen in stabilen mednarodni red,“ je izpostavil.
V zaključnem delu izjave je Kumer spomnil na zgodovinske izkušnje in omejitve enostranskih odločitev v globalno povezanem svetu. „Zgodovina nas uči, da se države lahko začasno umaknejo iz skupnih okvirov, ne morejo pa se trajno izogniti medsebojni odvisnosti,“ je poudaril. Opozoril je, da podnebne spremembe ne upoštevajo političnih mandatov in nacionalnih meja ter da se bodo okviri sodelovanja kljub trenutnim odločitvam posameznih držav ohranjali in razvijali. „V tem smislu današnji umiki niso konec multilateralizma, temveč preizkus njegove vzdržljivosti – in odgovornosti tistih, ki v njem vztrajajo,“ je zaključil minister ter dodal, da je naloga držav, ki ostajajo zavezane skupnim ciljem, ohraniti trezno presojo, preudarnost in doslednost.
