Ministrica za kulturo Asta Vrečko se je v odzivu na izjave predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvarja, podane v Dnevniku RTV Slovenija, ostro odzvala na, po njenem mnenju, napačne informacije o oprostitvi plačevanja prispevkov za dolgotrajno oskrbo za samozaposlene v kulturi. Kot je poudarila, ministrstvo takšne trditve že večkrat zavrnilo.
“V Dnevniku RTV Slovenija ste širili napačno informacijo, da bodo samozaposleni v kulturi oproščeni plačevanja za dolgotrajno oskrbo. Naše umetnice in umetnike ste označili za priviligirance. Na to se enostavno moram odzvati,” je zapisala ministrica na družbenem omrežju X.
Ministrica je spomnila, da je ministrstvo že večkrat javno pojasnilo, da država samozaposlenim v kulturi ne bo plačevala prispevka za dolgotrajno oskrbo. Po njenem gre za »ponavljanje zavajajoče trditve, ki jo lahko razumemo zgolj kot politično obračunavanje in poskus diskreditacije sistema dolgotrajne oskrbe v očeh javnosti.«
Dodala je, da je prispevek za dolgotrajno oskrbo solidarnostni mehanizem, ki ga bodo plačevali vsi, da bi lahko tako družba poskrbela za svoje najranljivejše člane.
“Če smo solidarna družba, moramo solidarno poskrbeti za najranljivejše med nami,” je poudarila.
Status samozaposlenega v kulturi podvržen strogim pogojem
Po besedah ministrice samozaposleni v kulturi status pridobijo na podlagi preteklega dela, ki ga morajo vsakih pet let obnavljati z dokazi o nacionalno pomembnih dosežkih. O tem odloča neodvisna strokovna komisija. Dodala je, da samozaposleni ne morejo zaposlovati drugih in da ne smejo presegati določenega dohodkovnega cenzusa, ki ga preverja Finančna uprava.
“Zakaj vas vedno motijo samozaposleni kulturniki, pri tem pa pozabljate, da del prispevkov – in povsem prav je tako – država plačuje tudi kmetom?” je zapisala in dodala, da ministrstvo prispevke plačuje tudi verskim uslužbencem, ki pa za razliko od kulturnikov ne potrebujejo rednega podaljševanja statusa.
V luči očitkov o privilegiranosti kulturnikov je ministrica Cvarju zastavila niz retoričnih vprašanj glede vsakodnevnega stika z ustvarjalci – od pisateljev in glasbenikov do igralcev in prevajalcev.
“Tako kot smo ponosni na športnike, bodimo ponosni tudi na umetnike. Tudi oni v našo družbo vnašajo dodano vrednost, o kateri radi govorite.”
Ob tem je izpostavila tudi pomen kulturnega turizma, evropskih projektov, vloge arhitektov, oblikovalcev in filmske industrije za promocijo Slovenije in gospodarski razvoj.
Kulturniki kot pomemben del skupnosti
Po navedbah ministrice kultura družbo bogati tudi na nematerialni ravni, saj spodbuja širjenje duha, pripomore k boljšemu počutju in ustvarja prijetnejše okolje za življenje. Zato naj bi kulturnike obravnavali kot pomemben steber skupnosti, ne pa kot privilegirance.
“Kultura nas povezuje v skupnost,” je zapisala.
Ministrica se je v zaključku odziva dotaknila tudi vloge obrtnikov, ki jih ministrstvo podpira kot pomemben steber gospodarstva, a ob tem opozorila, da odpiranje samostojnih podjetij postaja tudi sredstvo za razgradnjo delavskih pravic.
Zapis se je zaključil z besedami, da so selektivni napadi na samozaposlene v kulturi in njihovo poniževanje težko razumljivi drugače kot kot “načrtna diskreditacija kulture in umetnosti.”
Foto: Anže Furlan OKS/Vlada RS Flickr
