Ministrstvo za solidarno prihodnost se je odzvalo na pismo društva Srebrna nit, ki je opozorilo na več odprtih vprašanj pri uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe. Na ministrstvu priznavajo, da sistem še ni v celoti zaživel in da ostajajo izzivi, od zamud pri odločanju do razlik med uporabniki.
Ob tem poudarjajo, da gre za enega najzahtevnejših socialnih sistemov, ki se uvaja postopno. Po njihovih navedbah so razlike med stanovalci domov za starejše predvsem posledica prehodnega obdobja, v katerem vzporedno delujeta stari in novi sistem.
Razlike zaradi prehoda
Na ministrstvu izpostavljajo, da ob uvedbi nove ureditve niso posegali v že pridobljene pravice, kar naj bi zagotavljalo pravno varnost. Novi sistem se zato uvaja postopoma, razlike pa so po njihovem mnenju začasne.
„Tak pristop je v zakonodajni praksi običajen, saj zagotavlja pravno varnost in stabilnost,“ poudarjajo. Ob tem dodajajo, da stanje spremljajo in da so interventne zakonodajne rešitve že pripravljene.
Zamude in dodatni ukrepi
Ministrstvo priznava tudi zamude pri odločanju o pravicah. Kot navajajo, so k reševanju zaostankov pristopili z dodatnimi kadrovskimi in organizacijskimi ukrepi.
V postopke odločanja so vključili zunanje strokovnjake, z aprilom pa zagotovili še 26 novih zaposlitev. Pripravljajo tudi dodatne sistemske spremembe, s katerimi želijo skrajšati postopke.
Ob tem opozarjajo, da vprašanje datuma priznanja pravic ni enostavno, saj vključuje različne skupine upravičencev in bi lahko vplivalo na enakost obravnave.
Sistem še v vzpostavitvi
Pri oskrbi na domu priznavajo, da sistem še ni v polnem obsegu zaživel. Izvajalci se še kadrovsko krepijo, veliko pa je odvisno tudi od občin, ki organizirajo izvajanje storitev na terenu.
Na ministrstvu poudarjajo, da je bila mreža izvajalcev vzpostavljena že na začetku leta, njeno delovanje pa se postopno širi.
„Dolgotrajna oskrba je eden največjih in najzahtevnejših sistemov na področju socialne politike. Takšni sistemi se ne vzpostavijo čez noč,“ poudarjajo.
Predlogi in finančni učinki
Na ministrstvu ocenjujejo, da imajo predlogi Srebrne niti, kot so kombiniranje storitev in denarnih prejemkov, pomembno težo, vendar zahtevajo celovito presojo.
Opozarjajo tudi, da javni zdravstveni zavodi že lahko sodelujejo kot izvajalci, ter izpostavljajo vlogo prostovoljstva kot dopolnila sistema.
Kadri ostajajo ključni problem
Posebno pozornost namenjajo kadrovskim težavam. Po njihovih navedbah so že sprejeli interventni zakon z več ukrepi, od štipendiranja do prekvalifikacij, vendar opozarjajo, da gre za dolgotrajen proces.
„Dolgotrajna oskrba je področje, ki je neposredno odvisno od ljudi, zato so vprašanja plač, delovnih pogojev in privlačnosti poklicev ključna,“ poudarjajo.
Krizne namestitve in standardi
Ministrstvo izpostavlja tudi uvedbo kriznih namestitev, ki jih do zdaj sistemsko ni bilo. Javni zavodi in koncesionarji lahko po novem zagotavljajo brezplačne namestitve do 21 dni, z možnostjo podaljšanja.
Ob tem priznavajo regionalne razlike in omejene kapacitete, zlasti v večjih mestih.
Pri standardizaciji storitev poudarjajo, da je cilj večja preglednost sistema. Storitve se po njihovih navedbah beležijo po opravljenih nalogah, ne po minutah, kar naj bi omogočalo bolj jasno določanje pravic uporabnikov.
Dialog ostaja odprt
Ministrstvo ob koncu poudarja, da dolgotrajno oskrbo razume kot skupen družbeni projekt. Pismo Srebrne niti vidijo kot poziv k sodelovanju in napovedujejo nadaljevanje dialoga.
„Na ministrstvu ostajamo zavezani odprtemu dialogu ter sodelovanju pri iskanju rešitev,“ navajajo in ob tem društvo vabijo na nadaljnje pogovore o predlaganih ukrepih.
