Musk: brez umetne inteligence ZDA ne bodo ušle bankrotu

Ameriški tehnološki podjetnik Elon Musk opozarja, da se Združene države Amerike približujejo točki, ko javni dolg ne bo več obvladljiv. Po njegovem prepričanju se lahko državi izogne finančnemu zlomu le, če umetna inteligenca in robotika v kratkem času bistveno preoblikujeta gospodarstvo ter omogočita hitrejšo rast in večjo produktivnost.

V razpravi o javnih financah je Musk poudaril, da trenutna fiskalna pot ZDA po njegovem mnenju ni vzdržna. Opozoril je na hitro naraščanje dolga in vse večje stroške njegovega servisiranja, ki že zdaj močno obremenjujejo zvezni proračun.

Musk je izpostavil, da samo obresti na ameriški javni dolg, ki presega 38,5 bilijona dolarjev, znašajo približno 1 bilijon dolarjev letno. Ta znesek je po njegovih besedah že večji od trenutnega obrambnega proračuna Združenih držav Amerike in presega tudi porabo za nekatere ključne socialne programe, vključno z zdravstvenim zavarovanjem starejših.

V istem kontekstu je opozoril, da bi lahko napovedano povečanje obrambnih izdatkov na 1,5 bilijona dolarjev vojaški proračun sicer začasno ponovno postavilo nad stroške obresti, vendar to po njegovem ne rešuje temeljnega problema dolgoročne vzdržnosti javnih financ, je Musk povedal v pogovoru s podkasterjem Dwarkeshom Patelom.

Umetna inteligenca kot edini izhod

Musk je prepričan, da klasični fiskalni ukrepi ne bodo zadostovali. Po njegovih besedah lahko le masovna uporaba umetne inteligence in robotike v industriji, storitvah in javnem sektorju omogoči dovolj hitro rast bruto domačega proizvoda, da bi država dolg sploh lahko servisirala. Brez tega scenarija, je dejal, je bankrot države praktično neizogiben.

Poudaril je tudi, da se z zavzemanjem za zmanjšanje vladne porabe osredotoča predvsem na omejevanje potrate in goljufij. Ob tem pa so se v javnosti pojavila opozorila, da so bila v okviru racionalizacijskih ukrepov odpuščena tudi nekatera ključna delovna mesta, zaradi česar je morala vlada del zaposlenih kasneje ponovno zaposliti.

Deflacija kot novo tveganje

Musk obenem opozarja, da bi lahko hiter tehnološki preboj prinesel tudi nove zaplete. Po njegovem mnenju obstaja realna možnost, da bi močno povečana proizvodnja blaga in storitev povzročila izrazito deflacijo, saj denarne ponudbe ne bi bilo mogoče povečevati tako hitro, kot bi rasla ponudba na trgu. Takšen razvoj bi dolgoročno lahko celo povečal realno breme dolga.

Ekonomisti ob tem opozarjajo, da bi inflacija sicer kratkoročno olajšala položaj dolžnikov, vendar bi ji verjetno sledil dvig donosnosti obveznic, kar bi znova povečalo stroške obresti. Združene države imajo sicer pomembne prednosti, saj dolar ostaja svetovna rezervna valuta, država pa se lahko zadolžuje v lastni valuti, pri čemer ima ameriška centralna banka možnost odkupa obveznic.

Kljub temu je Odbor za odgovoren zvezni proračun nedavno opozoril, da se ZDA približujejo scenariju več možnih fiskalnih kriz. Po njihovem mnenju je sicer nemogoče natančno napovedati čas morebitnega preloma, vendar je brez spremembe fiskalne politike določena oblika krize skoraj neizogibna.