Na Trgu republike v Ljubljani je v soboto zvečer potekala spominska slovesnost “Ker smo ljudje”, posvečena predvečeru dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek so že četrto leto zapored pripravile civilnodružbene pobude Prebudimo Slovenijo, Nova Slovenska zaveza, Vseposvojitev in Društvo Združeni ob lipi sprave.
Slovesnost se je začela ob 21. uri z zvonjenjem cerkvenih zvonov po več slovenskih župnijah, sledili pa so molitev, prižiganje sveč, postavljanje farnih spominskih križev in polaganje cvetja. Kot poroča Nova24TV so dogodek spremljali glasbeni nastopi, pričevanja, poezija in govori.
Med udeleženci so bili tudi predstavniki in člani SDS, Krščanskega foruma SDS ter Kulturnega foruma SDS.
Kritike ukinitve dneva spomina in pozivi k pokopu žrtev
Zgodovinarka Helena Jaklitsch je v uvodnem nagovoru poudarila, da se udeleženci kljub ukinitvi dneva spomina še naprej zbirajo zaradi spoštovanja do žrtev in zgodovinskega spomina.
Spomnila je na povojne poboje, trpljenje družin žrtev ter pomen farnih križev, ki po njenih besedah predstavljajo konkretne človeške zgodbe in ne zgolj številk. Kritična je bila tudi do odločitve ustavnega sodišča glede ukinitve dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Ob tem je izrazila podporo predlogu zakona o pokopu žrtev prikritih grobišč in poudarila, da gre po njenem za vprašanje pietete in človečnosti, ne politike.
V okviru programa so nastopili tudi duhovnik Rok Pogačnik, igralec Pavle Ravnohrib in režiser Marcelo Brula, ki je bil osrednji govorec večera. Govoril je o spravi, zgodovinskem spominu in posledicah revolucionarnega nasilja za slovenski narod.
“Lahko ukinejo dan, ne morejo pa ukiniti spomina, ne morejo ukiniti bolečine,” je med drugim dejal Brula.
Ob dogodku tudi pozivi k spravi in vračanju zgodovinskega spomina
Dogodek je spremljalo več simbolnih dejanj spomina. Med drugim so udeleženci prižigali sveče za žrtve povojnih pobojev, brali imena žrtev iz Kočevskega roga in poudarjali pomen sprave ter dostojnega pokopa vseh umrlih.
V spremljevalnih zapisih ob slovesnosti so organizatorji in podporniki poudarili, da brez zgodovinskega spomina, priznanja krivic in pietete po njihovem ni mogoče doseči narodne sprave.
Prelat Janez Juhant je v komentarju ob dogodku znova pozval k sprejetju zakona o pokopu žrtev prikritih grobišč ter vrnitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja v državni koledar.
