Svetovni finančni trgi so v četrtek zdrsnili, medtem ko so cene energentov močno porasle ob zaostrovanju konflikta na Bližnjem vzhodu in napadih na energetsko infrastrukturo v Perzijskem zalivu.
Terminske cene nafte Brent so dosegle 112,19 dolarja za sod, kar je 4,5 odstotka več kot dan prej. Ameriška nafta WTI se je podražila za približno 1 odstotek na 97,07 dolarja za sod, medtem ko so cene zemeljskega plina zrasle za več kot 6 odstotkov.
Na delniških trgih je japonski indeks Nikkei izgubil 2,5 odstotka, južnokorejski indeks 1,5 odstotka, širši azijsko-pacifiški indeks zunaj Japonske pa več kot 1,5 odstotka. Evropske terminske pogodbe so bile nižje za več kot 1 odstotek.
Na valutnih trgih se je japonski jen gibal pri 159,61 za dolar, v bližini ravni 160, ki jo vlagatelji spremljajo kot ključno, poroča Reuters. Od izbruha konflikta konec februarja je jen v primerjavi z dolarjem oslabel za več kot 2 odstotka.
Japonska centralna banka je obrestno mero pustila nespremenjeno pri 0,75 odstotka in ob tem opozorila na vpliv rasti cen energentov na inflacijo. Podobno previdnost so v zadnjih odločitvah izrazile tudi ameriška in kanadska centralna banka.
Japonska finančna ministrica Satsuki Katayama je sporočila, da so oblasti pripravljene „kadar koli sprejeti potrebne ukrepe proti nestanovitnosti trga“.
Ameriški dolar se je dodatno okrepil. Indeks dolarja, ki meri njegovo vrednost glede na šest glavnih valut, se je ta mesec zvišal za 2,5 odstotka in je bil nazadnje pri 100,06, potem ko je v sredo zrasel za 0,7 odstotka. Ameriška centralna banka je obrestne mere pustila nespremenjene in nakazala le eno znižanje letos, medtem ko trgi za leto 2026 ne pričakujejo dodatnega sproščanja.
V sredini tržnih premikov, kot izhaja iz podatkov in informacij, ki jih navaja Reuters, ostaja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Iran je obtožil Izrael napada na objekte v plinskem polju Južni Pars ter napovedal povračilne napade na naftne in plinske cilje v Perzijskem zalivu, pri čemer je izstrelil rakete proti Katarju in Savdski Arabiji.
