Nato na prelomnici: Bodo obrambni cilji presegli 3 odstotke BDP-ja?
Na junijskem vrhu zveze Nato v Haagu naj bi 32 zaveznic odločalo o pomembni spremembi v zvezi z obrambnimi izdatki. Sedanja referenčna vrednost obrambnih izdatkov, ki znaša 2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) posamezne države članice, naj bi se zvišala. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v ponedeljek Evropskemu parlamentu dejal, da trenutni cilji niso več zadostni za zagotavljanje varnosti zavezništva. Po njegovih besedah bo potrebna nova referenčna vrednost, ki bi presegla 3 odstotke BDP-ja.
Rutte je poudaril, da bodo morale države članice poiskati inovativne načine za optimizacijo obrambnih izdatkov, na primer prek skupnih nakupov in uporabe obstoječe infrastrukture, navaja Euronews. Kot primer je navedel Ukrajino, ki eksperimentira z novimi, cenejšimi radarskimi sistemi za odkrivanje sovražnih raket. S takšnimi pristopi bi bilo mogoče zmanjšati nekatere stroške, ki jih sicer ocenjujejo na 3,7 odstotka BDP.
“Če izvajate skupne nakupe in uporabljate NSPA (Nato Support and Procurement Agency), lahko te stroške odštejete od skupne ocene. To odpira prostor za optimizacijo izdatkov,” je pojasnil Rutte. Dodal je, da trenutni cilji, ki jih je doseglo le 24 od 32 članic, niso zadostni za prihodnjo varnost zavezništva.
Trumpov poziv k povečanju na 5 odstotkov BDP
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je večkrat pozval k zvišanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP. Ta cilj je naletel na različne odzive med evropskimi zaveznicami. Medtem ko nekatere države, kot je Nemčija, menijo, da bi bil takšen ukrep finančno pretežak, je Rutte poudaril, da bi morali biti novi cilji vsaj nad 3 odstotke. Nemški kancler Olaf Scholz je v ponedeljek na volilnem zborovanju v Bielefeldu izrazil skrb, da bi takšno povečanje zahtevalo obsežno zvišanje davkov ali zmanjšanje financiranja drugih ključnih sektorjev, kot so pokojnine, zdravstvo in varnostni sistemi.
Več članic Nata, med njimi Španija, Belgija in Italija, še vedno ne dosega trenutnega cilja 2 odstotka BDP za obrambo. Povečanje cilja bi zahtevalo dodatna sredstva v višini več sto milijard dolarjev, kar bi lahko dodatno obremenilo njihova gospodarstva. Decembra lani je Rutte pozval državljane EU in Kanade k večjim žrtvam, da bi zagotovili dolgoročno varnost v Evropi.
Razprava o povečanju obrambnih izdatkov se odvija v luči naraščajočih bojazni pred morebitnimi ruskimi napadi na članice EU. Generalni sekretar Rutte je poudaril, da varnost ni zastonj in da bodo morale države članice sprejeti težke odločitve, če želijo zagotoviti dolgoročno stabilnost v regiji. Zaveznice naj bi na junijskem vrhu v Haagu dorekle nove cilje, ki bodo oblikovali prihodnjo obrambno strategijo zveze Nato.
Portal24; Foto: Wikimedia/Svetovni gospodarski forum
