Večina članic zveze Nato podpira zahtevo ameriškega predsednika Donalda Trumpa po povečanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), je po srečanju obrambnih ministrov Nata v Bruslju sporočil generalni sekretar zveze Mark Rutte.
Trenutni cilj, ki znaša dva odstotka BDP, dosega 22 od 32 članic, a Trump vztraja pri višjem cilju, da bi ZDA lahko preusmerile sredstva v druge varnostne prioritete, predvsem v indo-pacifiški regiji in na svojih mejah.
Rutte je na novinarski konferenci po srečanju poudaril, da obstaja široka podpora za povečanje izdatkov, in izrazil prepričanje, da bo dogovor dosežen do vrha Nata, ki bo 24. in 25. junija v Haagu. “Smo zelo blizu,” je dejal in dodal, da je zveza na pragu zgodovinskega dogovora o novih ciljih.
Predlog vključuje povečanje neposrednih obrambnih izdatkov na 3,5 odstotka BDP do leta 2032, dodatnih 1,5 odstotka pa naj bi bilo namenjenih širši varnostni infrastrukturi, kot so kibernetska varnost in logistične zmogljivosti. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je izrazil optimizem, da bodo vse članice do vrha sprejele novo zavezo, čeprav nekatere države še niso povsem usklajene.
Geopolitične napetosti spodbujajo spremembe
Pritisk za povečanje izdatkov je spodbudila predvsem ruska grožnja, ki se je okrepila po invaziji na Ukrajino leta 2022. Države, kot sta Estonija in Litva, ki že dosegata Trumpov cilj petih odstotkov, poudarjajo, da je povečanje izdatkov za njih eksistenčno.
Litovski zunanji minister Kęstutis Budrys je dejal, da je pritisk ZDA “konstruktiven”, saj krepi zavedanje o potrebi po resničnih vojaških zmogljivostih. Države vzhodnega krila Nata, ki so bližje Rusiji, že zdaj namenjajo večji delež BDP za obrambo – Poljska, na primer, letos dosega 4,7 odstotka.
Medtem nekatere večje evropske države, kot sta Nemčija in Francija, opozarjajo na gospodarske izzive, saj bi povečanje na pet odstotkov zahtevalo znatna dodatna sredstva in prestrukturiranje proračunov.
Novi cilji in vprašanje izvedljivosti
Srečanje ministrov je prineslo tudi dogovor o tako imenovanih “ciljih zmogljivosti”, ki določajo, koliko vojakov, orožja in streliva mora vsaka članica prispevati. Nemčija, denimo, bi morala zagotoviti dodatnih 50.000 do 60.000 vojakov, kar predstavlja velik logistični in finančni izziv.
Hegseth je poudaril, da mora biti povečanje izdatkov usmerjeno v konkretne obrambne zmogljivosti, ne le v splošne proračunske postavke. Po poročanju Reutersa so članice razdeljene glede časovnice za dosego novega cilja – nekatere vzhodnoevropske države, kot je Švedska, si prizadevajo za hitrejše povečanje do leta 2030, medtem ko druge menijo, da je rok 2032 bolj realen.
Ana Koren
Foto: Wikimedia/ Strokovnjak za množične komunikacije tretjega razreda Erick A. Parsons/ameriška mornarica. (fotografija je simbolna)
