NATO razmišlja o okrepitvi zračne obrambe na vzhodnem krilu po več incidentih z ruskimi brezpilotnimi letalniki in lovskimi letali, ki so v zadnjih tednih večkrat vstopili v zračni prostor članic zavezništva.
Vdor domnevnih ruskih brezpilotnih letal in vojaških letal v zračni prostor Poljske in Estonije je sprožil razprave o prihodnjih korakih zavezništva. Po poročanju Reutersa je po nedavnem srečanju načelnikov generalštabov v Rigi predsednik Vojaškega odbora Nata, admiral Giuseppe Cavo Dragone, poudaril, da je še prezgodaj za dokončne ocene, a da se razmišlja o preoblikovanju obstoječe misije nadzora zračnega prostora v operacijo zračne obrambe.
Dragone je ob tem dodal, da bi takšna sprememba omogočila strožja pravila delovanja in s tem lažjo uporabo orožja proti vsiljivim letalom. „Ne iščemo konfrontacije, vendar ne bomo oklevali uporabiti vseh sredstev, ki so potrebna za zaščito kolektivne obrambe,“ je poudaril.
Nato je v zadnjih tednih na Poljsko napotil dodatna francoska lovska letala, Varšava in Bukarešta pa sta zaradi zaznanih brezpilotnih letal večkrat dvignili svoje zračne sile. Poljska obrambna ministrica je potrdila, da so droni vstopili v poljski zračni prostor, medtem ko so jih na Danskem opazili celo v bližini vojaških oporišč.
Tudi v Estoniji so nedavni preleti ruskih lovcev MiG-31 povzročili veliko zaskrbljenost. Vdor, ki je trajal približno dvanajst minut, je državo spodbudil k sklicu posvetovanj po 4. členu Severnoatlantske pogodbe, kar je izjemno redek postopek.
Baltske države zahtevajo strožji pristop
Latvijski predsednik Edgars Rinkevics je ob začetku srečanja v Rigi izpostavil, da trenutna misija nadzora zračnega prostora nad Baltikom, ki poteka od leta 2004, ni več zadostna. „Potrebujemo prehod v pravo obrambno misijo z jasnimi pravili uporabe orožja,“ je dejal. Podobno stališče je izrazila tudi Litva, kjer prav tako opozarjajo na povečano tveganje, saj baltske države same nimajo ustreznih lovskih letal in so odvisne od rotacijskih kontingentov članic Nata, med njimi Nemčije.
Tagesschau navaja, da so baltske države že dlje časa opozarjale, da predstavljajo „Ahilovo peto“ Nata. Zaradi neposredne bližine Rusije in omejenih obrambnih zmogljivosti se bojijo, da bi Moskva prav tam lahko iskala priložnost za širitev konflikta.
Napetost med opozorili in zanikanji
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je Moskvi izdal jasno opozorilo, da bo vsaka nadaljnja kršitev zračnega prostora obravnavana kot resna grožnja. V Bruslju poudarjajo, da bo zavezništvo v prihodnjih tednih razširilo zmogljivosti v Baltskem morju, kjer naj bi namestili dodatne obveščevalne in nadzorne sisteme ter fregato za zračno obrambo.
Rusija vse obtožbe zavrača. Zunanji minister Sergej Lavrov je na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku zatrdil, da „Rusija nikoli ni imela in nikoli nima namena napasti Nata“. Po njegovih besedah gre za neutemeljene obtožbe, ki povečujejo nevarnost konfrontacije. Vendar je dodal, da bo „vsaka agresija proti Rusiji povzročila odločen odgovor“.
Na vprašanje ameriških novinarjev o morebitni uporabi sile je ameriški predsednik Donald Trump izpostavil, da bi države Nata morale imeti pravico sestreliti ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor. Trump, ki je v začetku mandata skušal izboljšati odnose z Moskvo, je v zadnjih mesecih do Rusije in predsednika Vladimirja Putina vse bolj kritičen.
Foto: Pixabay/Defence-Imagery/fotografija je simbolna
