Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da se bo Izrael po vrnitvi zadnjega talca iz Gaze osredotočil na razorožitev Hamasa in popolno demilitarizacijo območja. Poudaril je, da obnova Gaze ne bo dovoljena, dokler ta cilja ne bosta dosežena, ter znova zavrnil možnost vzpostavitve palestinske države na tem ozemlju.
Na televizijski novinarski konferenci je dejal, da so pred Izraelom še „preostali dve nalogi: razorožitev Hamasa in demilitarizacija Gaze, kjer ne bo orožja in predorov“. Dodal je, da bo to „izpeljano po lažji ali težji poti, vendar se bo v vsakem primeru zgodilo“.
Netanjahu je zavrnil navedbe, da bi se lahko obnova Gaze začela pred razorožitvijo oboroženih skupin. „Še vedno slišim trditve, da bo obnova dovoljena pred demilitarizacijo – to se ne bo zgodilo,“ je dejal.
Po njegovih besedah bo Izrael ohranil varnostni nadzor nad Gazo in okupiranim Zahodnim bregom, „od reke Jordan do morja“, ne glede na širše mednarodne pozive k priznanju palestinske državnosti. Poudaril je, da se palestinska država v Gazi „ni zgodila in se ne bo zgodila“, ter da je Izrael večkrat preprečil uveljavitev rešitve dveh držav v sedanji obliki.
Premirje in vprašanje razorožitve
Premirje, ki velja od 10. oktobra, je v prvi fazi predvidevalo vrnitev vseh talcev, v nadaljevanju pa razorožitev Hamasa. Med napadom na Izrael 7. oktobra 2023 so palestinski militanti zajeli 251 ljudi. Izraelske oblasti so v ponedeljek potrdile, da so bili v Izrael pripeljani posmrtni ostanki zadnjega talca, Rana Gvilija.
Hamas je ob tem sporočil, da vrnitev trupla razume kot del spoštovanja sporazuma o prekinitvi ognja, vendar skupina do zdaj ni predala orožja. Vodstvo Hamasa je večkrat poudarilo, da je razorožitev zanje „rdeča črta“, hkrati pa je v preteklosti namignilo, da bi bilo orožje lahko preneseno na palestinsko upravo, kar Izrael zavrača.
Vojna je za seboj pustila obsežno razdejanje, kar je okrepilo pozive več držav k politični rešitvi in priznanju palestinske države. Več zahodnih držav je lani uradno priznalo palestinsko državnost, vendar izraelska vlada vztraja, da mora ostati varnostni nadzor v izraelskih rokah.
Netanjahu je znova poudaril, da Izrael ne bo pristal na spremembe, ki bi po njegovih besedah ogrozile varnost države, in da se obnova ne more začeti brez izpolnitve varnostnih pogojev.
Opozorila Iranu in vloga ZDA
Premier se je dotaknil tudi razmer z Iranom in izjav predsednika ZDA Donalda Trumpa. Dejal je, da se bo „predsednik ZDA odločil, kar se bo odločil, Izrael pa bo storil, kar bo storil“, ter dodal, da bo Izrael v primeru napada odgovoril „s silo, kakršne Iran še ni videl“.
ZDA so v regijo napotile udarno skupino letalonosilk, Iran pa je opozoril, da se bo branil v primeru napada. Predsednik Trump je ta teden dejal, da so pogovori z Iranom še vedno mogoči in da si Teheran po njegovih besedah želi dogovora.
Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je v pogovoru s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom kritiziral ameriške „grožnje“ in ocenil, da povečujejo tveganje za varnost v regiji.
Izrael in Iran sta se junija lani zapletla v 12-dnevni oboroženi spopad, v katerem je Izrael napadel vojaške cilje in objekte, povezane z iranskim jedrskim programom, ter ubil več visokih vojaških poveljnikov in jedrskih znanstvenikov. Iran je odgovoril z balističnimi raketnimi napadi na izraelska mesta.
ZDA so se konfliktu za kratek čas pridružile z napadi na ključne jedrske objekte, nato pa je bilo razglašeno premirje.
