Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Inštitut za nutricionistiko in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani so v skupni izjavi izrazili resno zaskrbljenost zaradi priprave in objave dokumenta “Slovenske smernice za prehrano 2025”, ki je bil objavljen na spletnih straneh vlade.
Institucije opozarjajo, da so bila imena več strokovnjakov navedena med sodelujočimi pri pripravi smernic, čeprav končne različice dokumenta niso potrdili in z njo niso soglašali.
Po njihovih navedbah takšno predstavljanje v javnosti ustvarja vtis, da podpirajo vsebino smernic oziroma da so sodelovali pri njihovi končni pripravi, kar po njihovem ne odraža dejanskega stanja.
“Dokument ni rezultat strokovnega konsenza”
V skupni izjavi poudarjajo, da v postopku priprave smernic ni bilo ustreznega strokovnega dialoga niti širše javne razprave.
“Dodatno zaskrbljenost povzroča tudi dejstvo, da v procesu nastajanja dokumenta ni bil izveden strokovni dialog glede prejetih pripomb,” opozarjajo.
Dodajajo, da dokumenta ni potrdil noben strokovni ali državni organ, pristojen za sprejem nacionalnih prehranskih smernic.
“Objavljen dokument torej ni rezultat strokovnega konsenza, ki bi ga bilo pričakovati pri nacionalnih prehranskih smernicah, ki pomembno vplivajo na javno zdravje,” so zapisali.
Predstojniki in strokovnjaki vseh treh institucij so ob tem podali tudi ločena opozorila glede vsebine in postopka priprave dokumenta.
NIJZ opozarja na metodološke pomanjkljivosti
Predstojnik NIJZ prof. dr. Ivan Eržen poudarja, da morajo biti nacionalne prehranske smernice pripravljene transparentno in na podlagi širokega strokovnega soglasja.
“Nacionalne prehranske smernice morajo biti rezultat odprtega, transparentnega in strokovno usklajenega procesa,” je opozoril.
Po njegovih besedah aktualni dokument predstavlja “neusklajene in nepotrjene smernice”, navedba njegovega sodelovanja pa je po njegovem neprimerna, saj dokumenta nikoli ni potrdil.
Eržen poudarja, da NIJZ pripomb, ki jih je posredoval še tik pred objavo dokumenta, pripravljavci niso upoštevali.
“Opozorili smo, da dokument vsebuje metodološke in vsebinske pomanjkljivosti, med drugim odsotnost prehranskega modeliranja, ki je temeljna zahteva za pripravo nacionalnih prehranskih smernic,” je dejal.
Posebej problematična se mu zdijo tudi priporočila glede prehranskih dopolnil.
“Hkrati je zelo problematična tudi vsebina dokumenta, med drugim tudi priporočila o prehranskih dopolnilih, ki presegajo javnozdravstveni pristop in niso podprta z ustreznim vrednotenjem tveganj prekomernega vnosa ter jasnimi indikacijami,” opozarja.
Pravst: “Uporaba mojega imena je zavajajoča”
Ostro se je odzval tudi prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
“Uporaba mojega imena v dokumentu je zavajajoča, saj pred javno objavo nisem imel vpogleda v končno različico smernic in je nikoli nisem potrdil,” je poudaril.
Po njegovih besedah je bil leta 2024 povabljen zgolj k recenziji delovnega osnutka smernic v angleškem jeziku, pri čemer je podal številne kritične strokovne pripombe.
Ker ni zaznal interesa za resno strokovno usklajevanje, je iz delovne skupine izstopil že maja 2024.
“Od takrat dostopa do dokumenta nisem več imel,” je pojasnil.
Pravst dodaja, da po njegovem vedenju dokumenta ni uradno potrdil noben strokovni organ.
“Zato ni jasno, kdo je objavo neveljavnih smernic sploh odobril,” opozarja.
Ob tem poudarja, da Slovenija sodobne prehranske smernice sicer potrebuje, vendar morajo nastajati “transparentno, vključujoče in na podlagi širokega strokovnega konsenza”.
Korošec opozarja na poseg v strokovni ugled
Podobno kritična je bila tudi izr. prof. dr. Mojca Korošec z Biotehniške fakultete.
“Nisem imela vpogleda v kasnejše in končno verzijo objavljenega dokumenta,” je poudarila.
Dodaja, da njene strokovne pripombe niso bile upoštevane, njeno ime pa je bilo kljub temu navedeno med sodelujočimi.
“Absolutno nasprotujem načinu, s katerim se moje ime in ime institucije uporablja za ustvarjanje vtisa, da podpiram vsebino dokumenta in način njegove priprave,” opozarja.
Takšno ravnanje po njenem pomeni poseg v strokovni ugled in zavajajočo uporabo osebnih podatkov.
Institucije od pristojnih organov zdaj pričakujejo pojasnila glede postopka priprave in objave dokumenta ter takojšnjo odpravo nepravilnosti, povezanih z uporabo imen strokovnjakov in njihovih institucionalnih povezav.
