Na nove nacionalne prehranske smernice za leto 2025 se je ostro odzvala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), kjer opozarjajo, da dokument po njihovem mnenju temelji na ideoloških izhodiščih in ne dovolj na strokovnih dejstvih ter dejanskih razmerah slovenskega kmetijstva.
V zbornici so posebej kritični do delov smernic, ki izpostavljajo vpliv živinoreje na okolje. Dokument med drugim navaja, da ima goveje meso največji vpliv na okolje med vrstami mesa zaradi emisij toplogrednih plinov, porabe zemljišč in vode ter vpliva na evtrofikacijo.
KGZS ob tem opozarja, da prehranske smernice pred objavo niso bile ustrezno usklajene s predstavniki kmetijskega sektorja.
O prehranskih smernicah smo podrobneje poročali tukaj.
KGZS: Kmetijstvo ni glavni vir izpustov
Na zbornici poudarjajo, da podatki ministrstva za kmetijstvo kažejo drugačno sliko glede vpliva slovenskega kmetijstva na okolje.
“Kmetijstvo v Sloveniji prispeva približno 11 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, medtem ko energetika in promet skupaj ustvarita skoraj 60 odstotkov vseh izpustov,” so zapisali.
Po njihovih navedbah največ toplogrednih plinov nastaja predvsem zaradi kurjenja fosilnih goriv pri proizvodnji energije in v prometu, ne pa v živinoreji.
KGZS se pri tem sklicuje tudi na podatke podnebnega poročila o stanju v kmetijstvu, ki kažejo, da so se emisije v slovenskem kmetijstvu med letoma 1986 in 2023 zmanjšale za več kot 20 odstotkov.
Ob tem poudarjajo še okoljsko vlogo živinoreje pri vzdrževanju travišč in kulturne krajine.
“Velik del slovenskega kmetijstva temelji na trajnem travinju, ki brez živinoreje ne bi bilo ustrezno vzdrževano,” opozarjajo v zbornici.
Po njihovem mnenju takšna območja pomembno prispevajo k vezavi ogljika, preprečevanju erozije ter ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Podgoršek: “Na podlagi ideologije ne moremo oblikovati smernic”
Predsednik KGZS Jože Podgoršek je v odzivu poudaril, da nacionalne prehranske smernice ne bi smele temeljiti na ideoloških pristopih.
“V takšnih gradivih, ko govorimo o nacionalnih smernicah, ni prostora za ideološke vsebine,” je dejal.
Po njegovih besedah bi morale smernice temeljiti predvsem na zdravstveni stroki in preverjenih dejstvih.
“Na podlagi ideologije veganstva in vegetarijanstva ne moremo oblikovati prehranskih smernic,” je opozoril.
Dodal je, da od stroke pričakujejo “jasna izhodišča o tem, kaj je zdravo za ljudi, ne pa pristopa, ki govedorejo prikazuje predvsem kot onesnaževalca in zato spodbuja zmanjševanje porabe mesa”.
Poziv k pripravi novih smernic
KGZS ob tem izraža tudi zaskrbljenost zaradi načina sprejemanja dokumenta. Po njihovem mnenju so bile smernice sprejete kljub številnim opozorilom stroke in pripombam deležnikov iz kmetijskega sektorja.
“Nacionalne prehranske smernice ne smejo temeljiti na ideoloških izhodiščih, temveč na preverjenih strokovnih dejstvih,” poudarjajo v zbornici.
Zato pozivajo k pripravi novih prehranskih smernic, ki bi po njihovih navedbah bolj upoštevale prehranske potrebe prebivalcev ter dejanske razmere slovenskega kmetijstva in podeželja.
