Novi sveženj sankcij EU usmerjen v rusko energetiko, banke in senčno floto

Evropska komisija je predstavila 20. sveženj sankcij proti Rusiji, s katerim želi dodatno omejiti prihodke Moskve in povečati pritisk na rusko vojno gospodarstvo. Predlagani ukrepi posegajo na področja energetike, bančništva, kriptovalut, kovin in ladijskega prometa, poseben poudarek pa je namenjen tako imenovani ruski “senčni floti”.

Osrednji del novega svežnja je predlog popolne prepovedi pomorskih storitev za ladje, ki prevažajo rusko surovo nafto. To bi pomenilo, da podjetja iz EU ne bi smela več zagotavljati zavarovanja, ladijskega prevoza ali dostopa do pristanišč za nobeno plovilo, povezano z izvozom ruske nafte, ne glede na prodajno ceno.

Do zdaj je EU takšne storitve dovoljevala tankerjem, ki so spoštovali cenovno omejitev skupine G7, uvedeno decembra 2022. Ta zgornja meja je bila nedavno znižana na 44,10 dolarja za sod, pri čemer EU, Združeno kraljestvo, Kanada, Japonska in Avstralija uporabljajo dinamični model, ZDA pa ohranjajo prvotno raven 60 dolarjev za sod. Splošna prepoved bi to omejitev znotraj EU dejansko odpravila, saj bi bile storitve prepovedane v vseh primerih.

Predlog sta v preteklosti zagovarjali Finska in Švedska, ki menita, da bi bil takšen ukrep lažje izvedljiv, hkrati pa bi zmanjšal možnost ponarejenih dokumentov, s katerimi se Rusija izogiba obstoječim omejitvam. Za sprejetje pa bo potrebno soglasje vseh 27 držav članic, ključno vlogo pa bo imelo tudi sodelovanje Združenega kraljestva, ki ima pomemben vpliv na pomorska zavarovanja.

Senčna flota, LNG in nove omejitve

Na črni seznam bi bilo dodanih še 42 plovil iz ruske »senčne flote«, s čimer bi se skupno število sankcioniranih ladij povečalo na 640. Gre za stare tankerje, ki se uporabljajo za obhajanje zahodnih omejitev pri izvozu nafte.

Predlagana prepoved bi zajela tudi vzdrževanje in servisiranje ruskih tankerjev z utekočinjenim zemeljskim plinom ter ledolomilcev. Države EU so se sicer že dogovorile, da bodo do konca leta popolnoma prepovedale uvoz ruskega LNG.

Poleg energetike bi EU omejila uvoz ruskih kovin, kemikalij in kritičnih mineralov v vrednosti približno 570 milijonov evrov ter uvedla kvote za amonijak, ki se uporablja v gnojilih. Prepovedan bi bil tudi izvoz gume, traktorjev in storitev kibernetske varnosti v Rusijo.

Pritisk na banke in kriptovalute

Nov sveženj sankcij cilja tudi na finančni sektor. Na seznamu bi se znašlo 20 ruskih regionalnih bank ter podjetja in platforme, povezane s trgovanjem s kriptovalutami, ki jih Moskva uporablja za izogibanje sankcijam in vzpostavljanje alternativnih plačilnih poti.

Evropska komisija namerava prvič uporabiti tudi posebno orodje za preprečevanje izogibanja sankcijam. To bi omogočilo prepoved izvoza računalniško vodenih strojev in radijskih naprav v države, kjer obstaja veliko tveganje, da bi bili ti izdelki nato preusmerjeni v Rusijo.

Cilj Bruslja je, da bi bil 20. sveženj sankcij potrjen do 24. februarja, ob četrti obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino. Na ta dan naj bi vodstvo EU obiskalo Ukrajino in znova potrdilo podporo Kijevu.

Evropska komisija poudarja, da bodo sankcije ostale v veljavi, dokler Rusija ne bo pripravljena na resna pogajanja za pravičen in trajen mir. Hkrati se na diplomatski ravni stopnjuje tudi pritisk ZDA, ki ob omejenem napredku pogovorov razmišljajo o dodatnih kazenskih ukrepih proti Moskvi.