Na območju, ki ga je leta 2022 prizadel največji požar v zgodovini Slovenije, so odprli novo tematsko pot Carsus trail – Zeleno srce Krasa. Kot so ob tem poudarili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pot ni zgolj turistični projekt, temveč simbol obnove, sodelovanja in dolgoročnega upravljanja gozda.
Gre za 103 kilometre dolgo pot, ki povezuje sedem občin na slovensko-italijanskem Krasu. Požar julija 2022 je na tem območju prizadel več kot 4500 hektarjev površin, od tega 3700 hektarjev v Sloveniji in skoraj 2900 hektarjev gozda.
Obnova, ki jo vodi Zavod za gozdove Slovenije, poteka že več let. Do danes je bilo, kot navajajo na ministrstvu, v več kot 30 prostovoljskih akcijah obnovljenih 432 hektarjev pogorišč.
Obnova ni le sajenje, temveč dolgotrajen proces
Na Zavodu za gozdove Slovenije poudarjajo, da obnova prizadetih gozdov presega zgolj sajenje dreves.
“Kraški požar nas opominja na ranljivost narave, hkrati pa kaže, kako pomembno je hitro, strokovno in usklajeno ukrepanje,” je izpostavil vodja območne enote Sežana Boštjan Košiček.
V proces obnove je bilo vključenih več kot šest tisoč prostovoljcev, ki so zasadili več kot 120 tisoč sadik avtohtonih drevesnih vrst. Med njimi je bila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je ob odprtju poti poudarila simbolni pomen dogodka.
“Carsus Trail je neposredni dokaz, da znamo odgovornost do narave spremeniti v dejanja in ji vrniti tisto, kar ji je ogenj vzel,” je dejala.
Na Zavodu opozarjajo tudi na pogoste zmote glede obnove gozdov. Po njihovih besedah ne gre za enkraten poseg, temveč za kompleksen proces, ki vključuje naravno obnovo, odstranjevanje invazivnih vrst in dolgotrajno spremljanje razvoja gozda.
Direktor zavoda Gregor Danev je ob tem poudaril, da so takšni projekti rezultat sodelovanja številnih akterjev. “Gozdovi niso samoumevni. So rezultat znanja, odgovornega ravnanja in sodelovanja številnih ljudi,” je dejal.
Projekt tudi razvojna priložnost za regijo
Obnova območja in vzpostavitev poti sta del širših prizadevanj za oživitev Krasa po požaru. V okviru projekta je bilo prek fundacije Vrabček upanja zbranih več kot 380 tisoč evrov.
Direktorica Javnega zavoda Miren Kras Ariana Durnik poudarja, da projekt presega okoljski vidik. “Na prizadeto območje vračamo življenje in upanje, ne le za naravo, temveč tudi za lokalne skupnosti,” je dejala in dodala, da si obetajo tudi okrepitev turizma in gospodarskega razvoja.
Zavod za gozdove Slovenije sicer upravlja 93 gozdnih učnih in tematskih poti po državi, v prihodnje pa načrtuje tudi vzpostavitev novih gozdnih učilnic, zlasti v urbanih območjih.
