Vlada, ki opravlja tekoče posle, je objavila nacionalne prehranske smernice za leto 2025, ki naj bi predstavljale novo strokovno podlago za prehranska priporočila v Sloveniji. Dokument je v začetku leta sprožil precej polemik v delu politike in strokovne javnosti, med drugim tudi zaradi očitkov o ideološkem pristopu k prehrani in zmanjševanju pomena živil živalskega izvora.
Kot poroča STA, je vlada smernice objavila minuli petek na svojih spletnih straneh. Gre za 285 strani dolg dokument, pod katerega so podpisana ministrstva za zdravje, kmetijstvo ter okolje, podnebje in energijo.
Dokument je razdeljen na dva dela: prehranske smernice za prebivalce Slovenije in analizo okoljskih vplivov slovenskega prehranskega sistema.
Kritike zaradi domnevnega ideološkega pristopa
Smernice so bile še pred objavo predmet političnih razprav. Poslanci NSi so vladi očitali, da dokument nima zadostnih strokovnih podlag ter da pretirano spodbuja zmanjševanje uživanja živil živalskega izvora.
Kritični so bili tudi nekateri strokovnjaki s področja prehrane in zdravstva, ki so opozarjali, da prehranske politike ne bi smele temeljiti na ideoloških pristopih. Ob tem so izpostavljali tudi dejstvo, da celotno besedilo osnutka javnosti pred objavo ni bilo dostopno.
Vlada je ob objavi poudarila, da smernice temeljijo na znanstvenih dokazih ter sodobnih spoznanjih o povezavi med prehrano, zdravjem in trajnostnim razvojem. Pri pripravi naj bi upoštevali evropska, avstrijska, nemška, danska in nordijska priporočila ter jih prilagodili slovenskim prehranskim navadam in dostopnosti živil.
Dokument pripravljali več kot leto dni
Vodji avtorske skupine Nataša Fidler Mis in Zlatko Fras sta pojasnila, da je priprava smernic stekla na pobudo strateškega sveta za prehrano, ki ga je leta 2022 ustanovil premier Robert Golob. Strokovno skupino je imenovala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
Po njunih navedbah je pri pripravi sodelovala interdisciplinarna skupina strokovnjakov s področij prehrane, medicine, javnega zdravja, farmacije, epidemiologije, toksikologije, okoljskih znanosti, kmetijstva, biostatistike in medicinske informatike.
Osnutek znanstvenega dela smernic so zaključili maja lani, nato pa je sledil obsežen recenzentski postopek. K sodelovanju so povabili 50 slovenskih strokovnjakov in osem mednarodnih recenzentov. V postopku jih je sodelovalo 29 iz Slovenije in šest iz tujine.
Kot pomembno novost avtorji izpostavljajo vključitev okoljskih in trajnostnih vidikov prehrane. Zaradi mednarodne recenzije in primerljivosti z mednarodnimi standardi so bile smernice najprej pripravljene v angleščini.
Več poudarka rastlinski prehrani in manj predelani hrani
Smernice poudarjajo večji delež polnovrednih rastlinskih živil, zadosten vnos prehranskih vlaknin ter omejevanje visoko predelane hrane. Med priporočili izpostavljajo tudi pomen lokalne, sezonske in trajnostno pridelane hrane.
Dokument poleg zdravstvenih vprašanj vključuje še prehransko varnost, trajnostno rabo naravnih virov ter posebnosti slovenskega kmetijstva in domače prehranske verige.
Vlada ob objavi poudarja, da so priporočila namenjena širši javnosti in spodbujajo postopne spremembe prehranskih navad v vsakdanjem življenju.
