Astronomi so odkrili zvezdo, ki je skoraj povsem brez težjih elementov – tako „čista“, da sega v čas, ko vesolje še ni zares začelo ustvarjati kompleksnejše snovi.
Gre za objekt SDSS J0715-7334, enega najstarejših znanih primerov druge generacije zvezd. Takšne najdbe so redke, a ključne, ker ponujajo neposreden vpogled v obdobje kmalu po nastanku prvih zvezd in galaksij.
Odkritje temelji na podatkih projekta Sloan Digital Sky Survey-V (SDSS-V) in opazovanjih z Magellanovimi teleskopi v čilskem observatoriju Las Campanas. Raziskava je bila objavljena v reviji Nature Astronomy.
Okno v začetek vesolja
Po velikem poku je bilo vesolje sprva sestavljeno skoraj izključno iz vodika in helija. Prve zvezde so nastajale hitro, a tudi hitro umirale. Ob eksplozijah so začele ustvarjati težje elemente in jih razpršile v okolico.
Naslednje generacije zvezd so zato že vsebovale te elemente. A v tem primeru gre za izjemno majhne količine.
„Te neokrnjene zvezde so okna v zoro zvezd in galaksij v vesolju,“ je pojasnil Alexander Ji z Univerze v Chicagu.
Rekordno nizka vsebnost elementov
Analiza je pokazala, da zvezda vsebuje manj kot 0,005 odstotka kovin v primerjavi s Soncem. V astronomiji „kovine“ pomenijo vse elemente, težje od vodika in helija.
SDSS J0715-7334 je tako približno dvakrat bolj „revna s kovinami“ kot prejšnja rekorderka. Še posebej nizke so vrednosti železa in ogljika.
To pomeni, da je nastala iz materiala, ki ga je obogatila le ena ali zelo majhno število prejšnjih zvezd.
Kako so jo našli
Takšne zvezde so redke in razpršene po naši galaksiji.
„Da bi našli te objekte, moramo pogledati v svoje vesoljsko dvorišče,“ je pojasnila Juna Kollmeier, vodja projekta SDSS-V.
Raziskovalci so najprej iz obsežnega kataloga izbrali kandidate z zelo nizko vsebnostjo težkih elementov, nato pa jih z Magellanovimi teleskopi opazovali z visoko ločljivostjo.
Potrditev je prišla že med prvim opazovalnim ciklom v Čilu.
Zvezda, ki ne pripada naši okolici
Podatki iz evropske misije Gaia so pokazali, da se zvezda nahaja približno 80.000 svetlobnih let od Zemlje, vendar ni nastala v naši neposredni okolici.
Njeno gibanje kaže, da je bila v Mlečno cesto pritegnjena iz drugega sistema.
Zakaj je takšna zvezda pomembna
Neposrednih opazovanj prvih zvezd še nimamo. Zato so prav takšni objekti najbližji približek pogojem, ki so vladali v zgodnjem vesolju.
„Vsi težji elementi v vesolju so nastali v zvezdnih procesih,“ je dejal Ji. „Zvezde z zelo malo kovinami nam pokažejo, kako se je vse skupaj začelo.“
To ni le še ena zvezda, temveč redek zapis o tem, kako je vesolje prešlo iz preprostega v kompleksno.
