Astronomi so prvič natančneje določili, kje se konča območje nastajanja zvezd v Mlečni cesti. Raziskava, pri kateri je sodelovala Univerza na Malti in je bila objavljena v reviji Astronomy & Astrophysics, kaže, da se velika večina zvezd v naši galaksiji oblikuje znotraj približno 40.000 svetlobnih let od njenega središča, medtem ko se zunaj tega območja nastajanje skoraj ustavi.
Kot pojasnjujejo na Univerzi na Malti, rob galaktičnega diska do zdaj ni bil jasno opredeljen, saj ne gre za ostro mejo, temveč za postopno redčenje. Raziskovalci so zato ubrali drugačen pristop: analizirali so starost zvezd in jo povezali z naprednimi računalniškimi simulacijami razvoja galaksij.
Ekipa, v kateri sodelujejo tudi raziskovalci z Univerze na Malti, je pri tem odkrila značilen vzorec v obliki črke U. Povprečna starost zvezd se z oddaljenostjo od središča najprej zmanjšuje, nato pa se na razdalji približno 35.000 do 40.000 svetlobnih let ponovno začne povečevati. Ta preobrat označuje mejo, kjer učinkovitost nastajanja novih zvezd močno pade.
“Obseg diska, v katerem nastajajo zvezde, je bil dolgo odprto vprašanje. Zdaj imamo jasen kvantitativen odgovor,” je dejal vodilni avtor raziskave Karl Fiteni.
Meja nastajanja zvezd in gibanje v galaksiji
Raziskava, ki jo povzema Univerza na Malti, potrjuje, da se Mlečna cesta razvija od znotraj navzven – zvezde v notranjih delih so starejše, v zunanjih pa mlajše, saj je nastajanje tam doseglo vrhunec šele kasneje. A prav na robu diska se ta trend obrne.
Kot še izpostavljajo na Univerzi na Malti, zvezde onkraj te meje večinoma ne nastajajo tam, temveč se tja sčasoma premaknejo. Gre za proces radialne migracije, pri katerem zvezde postopoma “drsijo” po spiralnih rokavih galaksije in se oddaljujejo od krajev svojega nastanka.
Zato so najbolj oddaljene zvezde praviloma tudi najstarejše – potrebovale so več časa, da so dosegle tako velike razdalje.
Raziskovalci, med njimi tudi sodelujoči z Univerze na Malti, poudarjajo, da se te zvezde gibljejo po skoraj krožnih orbitah, kar pomeni, da niso bile tja “vržene” ob trkih z drugimi galaksijami, temveč so rezultat notranje dinamike Mlečne ceste.
Za analizo so uporabili podatke več kot 100.000 zvezd velikank iz spektroskopskih raziskav LAMOST in APOGEE ter meritve satelita Gaia. Kot navajajo na Univerzi na Malti, je kombinacija teh podatkov z naprednimi simulacijami omogočila, da so starost zvezd uporabili kot ključno orodje za razumevanje razvoja galaksije.
Simulacije so pokazale, da starostni minimum sovpada z ostrim padcem učinkovitosti nastajanja zvezd, kar potrjuje, da gre za dejansko mejo aktivnega galaktičnega diska, poudarjajo na Univerzi na Malti.
Kaj povzroča ta padec, še ni jasno. Med možnimi razlagami, ki jih navajajo raziskovalci z Univerze na Malti in njihovi partnerji, so vpliv osrednje galaktične prečke ali deformacije zunanjega diska, ki lahko motijo procese nastajanja zvezd.
Kljub odprtim vprašanjem raziskava, kot izpostavlja Univerza na Malti, prvič ponuja jasno sliko: Mlečna cesta ima dobro definirano območje, kjer aktivno nastajajo zvezde, in precej širše območje, kjer prevladuje le še njihovo postopno premikanje skozi galaksijo.
