Državna podpora kitajskim podjetjem je v zadnjih dveh desetletjih dosegla raven, ki po ocenah OECD pomembno vpliva na globalno konkurenco. Nova analiza kaže, da so kitajska podjetja med letoma 2005 in 2024 prejela od tri- do osemkrat več državnih subvencij kot primerljiva podjetja v državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Poročilo prihaja v času vse ostrejših trgovinskih sporov med Evropsko unijo in Kitajsko ter razprav o tem, kako omejiti vpliv državnih spodbud na evropski trg.
Po ugotovitvah OECD so subvencije posebej izrazite v strateških sektorjih, kot so polprevodniki, sončna energija, vetrna industrija, jeklo in aluminij.
Pri čipih subvencije dosegle skoraj desetino prihodkov
Največje razlike med Kitajsko in zahodnimi gospodarstvi so vidne v industriji polprevodnikov.
OECD ugotavlja, da so državne podpore za proizvajalce čipov po svetu v povprečju predstavljale približno dva odstotka prihodkov podjetij. Pri kitajskih proizvajalcih pa se je delež v letih 2021 in 2022 povzpel skoraj na deset odstotkov prihodkov.
Gre za eno najvišjih ravni državne pomoči, ki jih je organizacija zaznala v analiziranih sektorjih.
Tudi v industriji vetrnih elektrarn so bile razlike izrazite. Medtem ko je svetovno povprečje subvencij znašalo približno odstotek prihodkov podjetij, so kitajski proizvajalci dolga leta prejemali več kot dvakrat višjo podporo, v posameznih letih pa celo nad pet odstotkov prihodkov.
Državne banke ostajajo ključni vir pomoči
OECD ugotavlja, da velik del podpore ne prihaja le skozi neposredne subvencije, ampak predvsem prek ugodnega financiranja.
Kitajska podjetja imajo dostop do posojil pod tržnimi pogoji, ki jih večinoma zagotavljajo državne banke in finančne institucije pod nadzorom države. Takšna posojila pogosto omogočajo bistveno nižje stroške financiranja kot pri konkurenčnih podjetjih v Evropi ali Severni Ameriki.
Generalni sekretar OECD Mathias Cormann je opozoril, da lahko dolgotrajne in obsežne industrijske subvencije povzročijo resna neravnovesja.
“Velike in vztrajne industrijske subvencije lahko izkrivljajo svetovne trge, ustvarjajo nepoštene konkurenčne prednosti in prispevajo k presežnim proizvodnim zmogljivostim,” je poudaril.
Bruselj zaostruje nadzor
Ugotovitve OECD prihajajo v obdobju vse večjih napetosti med Brusljem in Pekingom.
Evropska komisija je v zadnjih letih sprožila več preiskav kitajskih proizvajalcev električnih vozil, sončnih panelov in drugih industrijskih izdelkov, pri katerih obstaja sum, da državne subvencije omogočajo prodajo po cenah, s katerimi evropski proizvajalci težko konkurirajo.
V Bruslju so prejšnji teden ocenili, da trenutno stanje trgovinskih in investicijskih odnosov med Evropsko unijo in Kitajsko ni več vzdržno.
EU je leta 2022 sprejela tudi uredbo o tujih subvencijah, ki Evropski komisiji omogoča preiskovanje podjetij, ki prejemajo državno pomoč iz tretjih držav in sodelujejo pri prevzemih ali javnih razpisih na evropskem trgu.
Spor okoli kitajskega industrijskega modela se zaostruje
Poročilo OECD dodatno krepi argumente evropskih in ameriških politikov, ki trdijo, da kitajski gospodarski model ustvarja nepoštene konkurenčne prednosti na globalnih trgih.
Medtem ko Peking subvencije predstavlja kot del razvojne strategije in industrijske modernizacije, zahodne države opozarjajo, da takšna pomoč spodbuja presežno proizvodnjo in pritiska na cene v številnih panogah.
Vprašanje kitajskih subvencij tako ostaja eno ključnih odprtih gospodarskih vprašanj med največjimi svetovnimi gospodarstvi.
