Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v najnovejšem poročilu občutno poslabšala gospodarske obete za Slovenijo in številne druge države Evropske unije. Napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo je znižala za odstotno točko, kar odraža previdnejše poglede na gospodarsko aktivnost v regiji.
Organizacija je poslabšala napovedi za 21 držav EU, kar nakazuje na širše izzive, s katerimi se sooča evropsko gospodarstvo.
OECD je napoved gospodarske rasti za Slovenijo v letu 2025 popravila navzdol, in sicer z 2,6 odstotka na 1,6 odstotka. Tudi za leto 2026 so obeti nekoliko manj optimistični, saj je organizacija napoved rasti zmanjšala z 2,6 odstotka na 2,4 odstotka. Kljub znižanju napovedi OECD poudarja, da bo rast v Sloveniji še naprej poganjalo predvsem domače povpraševanje.
Močna rast plač in državna poraba za obnovo po poplavah avgusta 2023, skupaj s črpanjem evropskih sredstev, naj bi podpirali zasebno potrošnjo in naložbe.
Po ocenah organizacije bo rast v višini 1,6 odstotka v letu 2025 Slovenijo uvrstila nekje na sredino med državami Evropske unije, pri čemer OECD ne pripravlja napovedi za Ciper in Malto. Kljub temu bo Slovenija presegla povprečno rast evrskega območja in držav OECD, kar kaže na relativno odpornost slovenskega gospodarstva.
Poslabšanje obetov za 21 držav EU
OECD je v svojem zadnjem poročilu poslabšal gospodarske napovedi za kar 21 držav Evropske unije. V primerjavi z decembrskimi predvidevanji je ocena za Slovenijo letos padla za eno odstotno točko, kar predstavlja peto najvišjo revizijo med državami EU.
Napoved za gospodarstvo evrskega območja sicer ostaja nespremenjena, z enoodstotno rastjo v letu 2025 in 1,2-odstotno rastjo v letu 2026.
Med drugim je OECD pomembno poslabšal napovedi za Japonsko, kjer se je rast zmanjšala z 1,1 odstotka na 0,7 odstotka, medtem ko so obeti za Kitajsko nekoliko manj pesimistični, z rahlim znižanjem z 4,8 odstotka na 4,7 odstotka.
Za ZDA organizacija napoveduje inflacijo, ki se bo proti koncu leta 2025 približala štirim odstotkom, kar je dvakrat več od ciljne vrednosti ameriške centralne banke. Ti podatki odražajo globalne izzive, kot so trgovinske napetosti in zaostrovanje carinske politike, ki vplivajo na gospodarske obete po vsem svetu.
Domače povpraševanje kot gonilo rasti
Po mnenju OECD bo gospodarsko rast v Sloveniji v prihodnjih letih še naprej spodbujalo domače povpraševanje. Močna rast plač bo podpirala zasebno potrošnjo, medtem ko bo državna poraba, namenjena obnovi po poplavah in črpanju evropskih sredstev, krepila naložbe.
Kljub temu organizacija opozarja na tveganja, ki so nagnjena navzdol. Med drugim izpostavlja naraščajoče trgovinske napetosti, močnejšo rast plač od pričakovane, manjšo konkurenčnost in dolgotrajno inflacijo.
Ob povečanju državnih odhodkov za obnovo in obrambo se bo proračunski primanjkljaj v letu 2025 povečal na 1,7 odstotka bruto domačega proizvoda, v letu 2026 pa dosegel 1,5 odstotka, ocenjuje OECD.
Hkrati naj bi se javni dolg zmanjšal na 66,2 odstotka v letu 2026 in na 65,6 odstotka v letu 2027. Rast svetovnega gospodarstva bo po mnenju organizacije v letih 2025 in 2026 znašala 2,9 odstotka, kar je nekoliko manj od prejšnjih napovedi, predvsem zaradi globalnih trgovinskih napetosti in strožjih finančnih pogojev.
Miha D. Kovač
Foto: Pixabay/marcinjozwiak/fotografija je simbolna
