Paradižnik je tisti sadež (da, sadež!), ki ga imamo skoraj vsi radi – svež v solati, na kruhu s sirom, v omakah ali kar tako, z malo soli. A kolikokrat se zgodi, da iz trgovine prinesemo popolne rdeče plodove, doma pa že čez nekaj dni izgubijo čvrstost, postanejo mokasti ali izgubijo značilen sočen okus? Skrivnost ni v kakovosti samega paradižnika, temveč v tem, kako ga shranjujemo.
Marsikdo samodejno paradižnik pospravi v hladilnik, saj se zdi to najbolj logična izbira. A prav nizke temperature so tiste, ki paradižniku odvzamejo okus in teksturo. Pod 12 °C se v plodu spremenijo encimi, ki so odgovorni za aromo, kar pomeni, da paradižnik hitro postane brez okusa in nekoliko gumijast.
Zato velja zlato pravilo: paradižnika nikoli ne hranimo v hladilniku, razen če je že povsem zrel in ga želimo še kakšen dan ali dva ohraniti uporabnega.
Najbolje je, da paradižnike shranjujemo pri sobni temperaturi, v senci, stran od neposredne sončne svetlobe. Idealno jih je položiti v eno plast, tako da se ne dotikajo preveč med seboj, saj lahko pritisk povzroči hitrejše propadanje. Če jih kupite na veji, jih pustite povezane – peclji delujejo kot naravna zaščita pred prezgodnjim kvarjenjem.
Kaj pa zelo zreli plodovi?
Če ste kupili več paradižnika, kot ga lahko porabite, in so plodovi že zelo mehki, jih lahko izjemoma postavite v hladilnik. Pred uporabo jih pustite na sobni temperaturi vsaj pol ure, da si delno povrnejo aromo. Še boljša rešitev pa je, da jih uporabite za pripravo omake, juhe ali domače paradižnikove omake za testenine – tako boste okus ujeli na vrhuncu in ga podaljšali v obliki jedi.
Trik za daljšo svežino
Če želite, da paradižnik zdrži dlje, ga shranjujte s pecljem navzdol. Tako preprečite, da bi skozi tisti del, kjer je bil plod pritrjen na vejo, uhajala vlaga in da bi tam nastale razpoke. Preprost trik, ki ga uporabljajo tudi na tržnicah.
Pravilno shranjevanje ne pomeni le, da paradižnik ostane lepše oblike. Gre za ohranjanje okusa, sočnosti in hranilne vrednosti. Paradižnik je bogat z likopenom, antioksidantom, ki je povezan z zdravjem srca in kože, ter z vitamini A, C in K. Če ga shranjujemo nepravilno, izgubimo del teh dragocenih snovi – in na krožniku se to občuti.
Recept: domača paradižnikova mezga
Sestavine (za približno 5 kozarcev po 2 dl):
- 3 kg zrelih paradižnikov (najboljše so mesnate sorte, kot je volovsko srce),
- 2 srednje veliki čebuli,
- 4 stroki česna,
- 3 žlice oljčnega olja,
- 1 žlička sladkorja (uravna kislino),
- 1 žlička soli (po okusu),
- sveže mlet poper,
- nekaj vejic bazilike ali origana (po želji).
Postopek priprave:
Paradižnike operite, narežite na četrtine in po želji odstranite trde dele okoli pecljev. Če želite res svilnato mezgo, jih lahko na hitro poparite v vreli vodi, olupite in šele nato narežete.
V večjem loncu na olju popražite sesekljano čebulo in česen, da zadišita.
Dodajte paradižnike in kuhajte na srednjem ognju vsaj 45 minut, da se razpustijo. Občasno premešajte.
Dodajte sol, poper, sladkor in po želji sveža zelišča. Kuhajte še 15 minut.
Zmiksajte s paličnim mešalnikom v gladko mezgo, nato jo pretlačite skozi sito, da odstranite kožice in semena (če želite popolnoma gladko teksturo).
Vročo mezgo nalijte v sterilizirane kozarce, zaprite in za 20 minut postavite v pečico na 100 °C ali pa pasterizirajte v vreli vodi.
Nasveti za popolno mezgo
- Če imate preveč tekočine, kuhajte dlje, da se zgosti – prava mezga mora biti gosta in kremasta.
- Za bolj mediteranski okus lahko dodate lovorjev list, rožmarin ali timijan, ki jih pred miksanjem odstranite.
- Če jo želite uporabiti kot osnovo za hitro omako, lahko že med kuhanjem dodate malo čili paprike za pikantnost.
Shranjevanje
- V hladilniku: odprt kozarec zdrži do 5 dni.
- V shrambi: dobro pasterizirani kozarci ostanejo uporabni tudi do 12 mesecev.
Uporaba
Domača paradižnikova mezga je odlična osnova za:
- hitro omako za testenine (samo dodajte baziliko in malo parmezana),
- domačo pico,
- juhe (npr. kremna paradižnikova juha),
- ali kot skrivna sestavina v enolončnicah in golažu.
Foto: Pexels
