Več evropskih držav je začelo sodelovanje pri projektu, ki predvideva vzpostavitev posebnih centrov za zavrnjene prosilce za azil zunaj Evropske unije. Pobudo vodijo Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Danska in Grčija, ki želijo oblikovati skupni model za učinkovitejše vračanje migrantov, katerih prošnje za zaščito v EU niso bile odobrene.
Gre za enega najbolj spornih predlogov na področju evropske migracijske politike v zadnjih letih. Projekt predvideva vzpostavitev tako imenovanih „centrov za vračanje“, v katerih bi bili migranti nastanjeni, dokler ne bi bili vrnjeni v svoje matične države.
Notranji ministri Nemčije, Nizozemske, Avstrije, Danske in Grčije so se o projektu pogovarjali ob robu srečanja v Bruslju. Razprave se je udeležil tudi evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner.
Brunner je po srečanju poudaril, da vračanje oseb brez pravice do bivanja ostaja ključen element evropske migracijske politike. “Vračanje je bistveni del učinkovitega sistema upravljanja migracij,“ je dejal in dodal, da Evropska komisija podpira iskanje novih rešitev skupaj z državami članicami.
Kot navaja Euronews, pet držav namerava projekt razvijati v manjši koaliciji, saj menijo, da lahko tako hitreje preverijo, ali bi takšen model deloval tudi v praksi.
Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je ob tem poudaril, da si sodelujoče države prizadevajo za „konkretno izvedbo“ centrov zunaj evropskega ozemlja.
Zakaj želi EU seliti migracijske centre zunaj Evrope
Po podatkih Eurostata se v države izvora vrne manj kot tretjina ljudi, ki jim je bilo odrejeno, da morajo zapustiti Evropsko unijo. Ta nizka stopnja vračanja že več let predstavlja velik izziv za evropske migracijske politike.
Predlagani model naj bi državam članicam omogočil, da zavrnjene prosilce za azil premestijo v tretje države, kjer bi počakali na vrnitev v domovino. Takšna središča bi lahko služila kot tranzitna območja ali kot lokacije, kjer bi migranti ostali do dokončne deportacije.
Pravno podlago za projekt predstavlja nova uredba o vračanju migrantov, ki so jo države članice sprejele decembra lani. Dokument trenutno obravnava Evropski parlament.
Če bo uredba dokončno potrjena, bo državam EU omogočila, da z državami zunaj Unije sklenejo dvostranske sporazume o sprejemu migrantov. V teh državah bi lahko nato nastajali posebni centri za vračanje.
Za zdaj države, ki sodelujejo v projektu, javno ne razkrivajo morebitnih lokacij takšnih centrov. Diplomati pojasnjujejo, da bi lahko prezgodnje razkritje lokacij otežilo pogajanja z državami, ki bi bile pripravljene sodelovati.
Različni pristopi znotraj EU
Grčija je trenutno edina država iz južne Evrope, ki se je pridružila pobudi. Po navedbah vladnih virov naj bi sodelovanje poslalo tudi politično sporočilo glede upravljanja migracijskih tokov v Sredozemlju.
Podobne ideje se pojavljajo tudi drugod po Evropi. Finska je denimo začela pogovore z nekaterimi državami zunaj EU o možnosti vzpostavitve podobnih centrov.
Italija je že vzpostavila primer takšnega sistema v Albaniji. V pristanišču Shengjin in v mestu Gjader delujejo objekti, kjer so nastanjeni migranti, ki čakajo na vrnitev v svoje matične države.
Humanitarne organizacije opozarjajo na tveganja
Kljub politični podpori nekaterih vlad ostaja ideja o zunanjih centrih za migrante zelo sporna. Humanitarne organizacije in nevladne skupine opozarjajo, da bi takšni objekti lahko privedli do kršitev človekovih pravic.
Po njihovih ocenah obstaja nevarnost, da bi bili migranti v takšnih centrih pridržani v razmerah, podobnih zaporu, brez jasnih pravnih jamstev in nadzora evropskih institucij.
Več organizacij je zato že pozvalo Evropski parlament, naj uredbo o vzpostavljanju takšnih centrov zavrne. Odbor za državljanske svoboščine naj bi o predlogu razpravljal v prihodnjih dneh, nato pa bo o njem odločal še celoten parlament.
