Državni zbor je potrdil dolgo pričakovani Zakon o visokem šolstvu, ki v slovenski visokošolski prostor prinaša celovito prenovo. Novi zakon, ki nadomešča več kot 30 let staro zakonodajo, je osredotočen predvsem na reformo sistema financiranja, krepitev kakovosti izobraževanja ter večjo institucionalno avtonomijo visokošolskih zavodov.
Zakon so pripravili v sodelovanju s širokim naborom deležnikov iz visokošolskega prostora, znanosti, gospodarstva in študentske skupnosti. Kot so poudarili na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, je bila delovna skupina sestavljena iz predstavnikov javnih in zasebnih visokošolskih zavodov, študentskih organizacij, raziskovalnih inštitutov, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), izseljenskega društva VTIS, obeh reprezentativnih sindikatov in Gospodarske zbornice Slovenije.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič je ob sprejemu zakona poudaril: »Zastavili smo široko delovno skupino, kjer smo iskali soglasja in kompromise. Mogoče je zato priprava trajala nekoliko dlje, vendar imamo zdaj zakon, ki je nastal v najširšem možnem sodelovanju. Naši visokošolski zavodi, ki so že zdaj izredno kakovostni in mednarodno ugledni, so dobili zakon, ki jim bo dal še dodaten zagon za kakovostno izobraževanje in znanstveno raziskovanje.«
Ob tem je dodal: »Pravzaprav ne gre le za zakon, ampak za reformo visokega šolstva na področju financiranja.«
Večletne pogodbe in višji odstotek BDP za visokošolstvo
Zakon določa, da bo visokošolska dejavnost v prihodnje financirana v višini do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
»Ta sredstva vključujejo tudi investicije v visokošolsko infrastrukturo in študentske domove. Poleg tega bodo visokošolski zavodi po novem zakonu prejeli šestletne pogodbe o financiranju, po sedanji zakonodaji so bile pogodbe podpisane za obdobje štirih let. Več sredstev in šestletne pogodbe pomenijo še več avtonomije za visokošolske zavode. Prav tako bodo lahko lažje načrtovali predvsem dolgoročnejše investicije,« je povedal minister dr. Papič.
Med pomembnejšimi novostmi zakon uvaja omejitev ustanavljanja javnih visokošolskih zavodov zgolj na raven univerz, in sicer izključno na predlog Vlade RS. S tem ne bo več mogoče ustanoviti javne fakultete, ki ne bi bila del javne univerze. Zasebnim zavodom pa še naprej ostaja možnost samostojnega delovanja.
Javni študentski domovi bodo po novem lahko ustanovljeni samo kot članice javnih univerz. Tako se bo Javni zavod Študentski dom Ljubljana po zgledu drugih univerzskih mest priključil Univerzi v Ljubljani.
Zakon prinaša tudi reformo sistema podeljevanja koncesij zasebnim visokošolskim zavodom. Koncesije bodo dodeljene na podlagi javnega interesa in kakovosti, pri čemer bo prednostno upoštevana potreba po določenih kadrih, ki jih javni sistem ne more zagotoviti v zadostni meri.
Spremembe zadevajo tudi Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), saj se akreditacijsko obdobje podaljšuje s petih na sedem let. Visokošolski zavodi z dvema zaporednima polnima akreditacijama bodo lahko svoje programe potrjevali sami.
Prilagodljiv študij, mikrodokazila in podpora študentom
Novost predstavlja tudi t. i. časovno prilagojen študij, ki nadomešča dosedanjo ureditev izrednega študija. Letnik bo trajal največ dve leti, obseg študijskih vsebin pa bo enak kot pri rednem študiju. »Študentke in študenti časovno prilagojenega študija, ki ne bodo zaposleni, bodo lahko imeli enak obseg pravic in ugodnosti kot redni študentke in študenti,« izpostavlja zakonodajalec.
Vsak študent bo imel pravico do enega brezplačnega študija na prvi in drugi stopnji, ne glede na način izvajanja. Ohranjen ostaja poudarek na slovenskem jeziku kot jeziku študija, z določenimi izjemami, ki so že veljale v prejšnji zakonodaji. Po novem bo jezik izvajanja sestavni del študijskega programa in predmet akreditacijskega postopka.
Posebno pozornost zakon namenja tudi športu in zdravemu življenjskemu slogu študentov ter zaposlenih, enakosti spolov in preprečevanju spolnega nadlegovanja ter trpinčenja. Šport se po novem ne šteje več kot obštudijska dejavnost, temveč kot pomemben del javne službe, ki bo financiran iz državnega proračuna.
Zakon poleg tega normativno določa razmerje med pedagoškim in raziskovalnim delom visokošolskih učiteljev, uvaja omejitve dodatnih pedagoških obveznosti ter ureja institut t. i. sobotnega leta.
Zakon o visokem šolstvu bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Foto: Matija Sušnik/DZ
