V francoski prestolnici so v soboto prvič po več kot sto letih uradno dovolili javno kopanje v reki Seni. Odprtje treh posebnih kopališč v središču Pariza je vrhunec večletnega čistilnega projekta, ki je bil del priprav na olimpijske igre, za katere je država namenila 1,4 milijarde evrov.
Kopanje je dovoljeno na posebej urejenih območjih ob reki, med drugim pri mostu Grenelle, v bližini otoka Île Saint-Louis ter nasproti Eifflovega stolpa. Prvi obiskovalci so se že v zgodnjih jutranjih urah začeli zbirati ob reki, mnogi z brisačami v rokah, da bi izkoristili redko priložnost za plavanje v zgodovinskem mestnem središču.
Za varnost plavalcev skrbi več kot deset reševalcev, vsak plavalec pa mora nositi rešilni pas. Tok reke je blag, vendar dovolj opazen, da opozarja na naravno dinamiko rečnega toka. Kljub temu je vzdušje med prisotnimi sproščeno, spremljajo pa ga vzkliki navdušenja, ko se obiskovalci podajajo v smaragdno zeleno vodo.
Voda je po besedah uradnikov varna za kopanje. Prefekt pariške regije Marc Guillaume je dejal, da so ravni bakterij E. coli in enterokokov večkrat nižje od dovoljenih evropskih mej. Kakovost vode so označili kot “izjemno”, redni pregledi pa potekajo vsak dan.
Zgodovinski trenutek in simbolno sporočilo
Ob odprtju je bila prisotna tudi županja Anne Hidalgo, ki je javnost spomnila, da je plavanje v Seni dolgoletna želja številnih Parižanov: “To so otroške sanje. Danes je pomemben dan za Pariz.” S seboj je prinesla prozorno steklenico, napolnjeno z rečno vodo, kot simbol zaupanja v kakovost okolja.
Plavanje v Seni je bilo zaradi onesnaženja in gostega rečnega prometa prepovedano vse od leta 1923, z redkimi izjemami. Tudi danes je kopanje dovoljeno le na posebej označenih mestih, izven njih pa ostaja zakonsko prepovedano.
Navdušenje med prebivalci in turisti je opazno, a nekateri ostajajo zadržani. “Iskreno povedano, ne bom tvegal,” je dejal François Fournier, ki živi ob reki in je slovesnost opazoval z bližnjega mostu. Po njegovih besedah je v preteklosti v reki videl tudi stvari, ki ne sodijo v kopalno vodo.
Drugi, kot je 43-letna prebivalka Pariza Lucile Woodward, menijo, da so pomisleki pretirani: “To je eno najbolj testiranih območij na svetu. Če se je mestna oblast odločila za odprtje, potem verjamem, da je varno.” Po plavanju je z nasmehom pripomnila: “Moja koža je v redu.”
Kljub še vedno prisotnim sledem mestnega življenja – kot so listje ali občasni plavajoči odpadki – je vonj reke neprimerljiv s preteklostjo, pravijo obiskovalci. Po besedah uradnikov je to šele začetek novega odnosa mesta do svoje reke, ki naj bi v prihodnosti dobila tudi večji pravni status zaščite kot naravni vir.
Foto: Pixabay
