Evropska vesoljska agencija (ESA) je objavila, da so raziskovalci s pomočjo desetletnih podatkov satelita CryoSat pod ledeno površino Antarktike odkrili 85 novih podledeniških jezer. S tem se je število znanih aktivnih jezer povečalo na 231, kar pomembno spreminja razumevanje dinamike ledenih plošč in njihovega vpliva na globalno morsko gladino.
Satelit CryoSat je v okviru programa FutureEO od leta 2010 zbiral podatke o višini ledenih plošč in debelini morskega ledu. Radarski višinomer je zaznal lokalizirane spremembe v višini ledene površine, ki se dviga in spušča, ko se jezera na dnu ledene plošče polnijo in praznijo. Kot poudarja ESA, so bila ta opazovanja ključna za kartiranje novih jezer in spremljanje njihovih ciklov.
Martin Wearing, koordinator polarnega znanstvenega grozda pri ESA, je ob tem povedal: „Ta raziskava ponovno dokazuje pomen podatkov iz misije CryoSat za izboljšanje našega razumevanja polarnih regij in dinamike ledenih plošč.“ Dodal je, da bodo s takšnimi vpogledi lahko natančneje ocenili prihodnji dvig morske gladine.
Študija, objavljena v reviji Nature Communications, pojasnjuje, da so aktivna podledeniška jezera – tista, ki se ciklično polnijo in praznijo – ključna za razumevanje procesov globoko pod ledeno površino. Vodilna avtorica raziskave Sally Wilson z Univerze v Leedsu je dejala: „Pred našo študijo je bilo po svetu opaženih le 36 popolnih ciklov polnjenja in praznjenja jezer. Zdaj smo temu številu dodali še 12 novih dogodkov.“
Soavtorica Anna Hogg, prav tako z Univerze v Leedsu, je dodala, da so odkritja razkrila dinamičnost podledeniške hidrologije: „Območja jezer se lahko spreminjajo med posameznimi cikli, zato moramo ta proces natančno spremljati tudi v prihodnje.“
Kaj razkriva subglacialna hidrologija
Podledeniška jezera nastajajo zaradi geotermalne toplote in trenja, ko se ledena plošča premika po kamnini. Voda, ki se nabira, lahko zmanjša trenje med ledom in podlago ter pospeši drsenje ledu proti oceanu. To neposredno vpliva na stabilnost ledenikov in hitrost taljenja, poudarja ESA.
Največje znano jezero je Vostok, ki pod štiri kilometre debelim ledom zadržuje več tisoč kubičnih kilometrov vode. Čeprav velja za stabilno, bi morebitno odtekanje imelo posledice za oceanske tokove, morske habitate in dvig gladine morja.
Wilson je poudarila, da današnji numerični modeli ledenih plošč teh procesov večinoma ne upoštevajo: „Ti novi podatki o lokacijah in ciklih jezer bodo ključni za izboljšanje modelov in napovedi prihodnjega dviga morske gladine.“
Globalne posledice za podnebne modele
Raziskovalci so opozorili, da cikli polnjenja in praznjenja jezer ponujajo redke, a dragocene podatke za podnebne in glaciološke modele. ESA poudarja, da so tovrstne raziskave ključne za razumevanje dolgoročne stabilnosti antarktičnega ledenega pokrova in posledic za celoten planet.
„Subglacialna hidrologija je manjkajoči delček v mnogih modelih ledenih plošč,“ je še dodala Wilsonova. „S kartiranjem, kje in kdaj so jezera aktivna, lahko bolje ocenimo njihov vpliv na dinamiko ledu in dolgoročne spremembe morske gladine.“
Odkritje 85 novih jezer tako predstavlja pomemben korak k celovitejšemu razumevanju Antarktike in hkrati opozorilo, da se pod površjem dogajajo procesi, ki imajo neposreden vpliv na prihodnost obalnih območij po svetu.
Foto: ESA/AOES Medialab
