Predstavniki več političnih strank so na javni tribuni „Od njive do politike – vizije strank za slovensko kmetijstvo“ razpravljali o ključnih vprašanjih razvoja slovenskega kmetijstva in napovedali, da bo to področje ena od pomembnih prioritet prihodnjih vladnih politik. Razpravo je pripravilo 12 kmetijskih organizacij, med njimi tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS).
Na tribuni so sodelovali predstavniki Slovenske demokratske stranke (SDS), koalicije Nova Slovenija (NSi), Slovenske ljudske stranke (SLS) in Fokus Marka Lotriča, koalicije Levica in Vesna – zelena stranka, Demokratov, Gibanja Svoboda, Piratske stranke, stranke Resnica ter Socialnih demokratov. Po navedbah organizatorjev so predstavili usmeritve, ki bi jih uresničevali na področju kmetijstva, če bodo sodelovali v prihodnji vladi.
Na KGZS poudarjajo, da so se vprašanja na tribuni nanašala na več ključnih izzivov slovenskega kmetijstva. Med drugim so razpravljali o vplivu trgovinskih sporazumov Evropske unije na konkurenčnost domačih pridelovalcev ter o morebitnih zaščitnih mehanizmih za slovensko pridelavo hrane. Posebna pozornost je bila namenjena tudi ukrepom za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni v živinoreji ter vprašanjem zakonodaje s področja zaščite živali, pri čemer so kmetijske organizacije opozorile na potrebo po ohranitvi ekonomske vzdržnosti kmetij.
Razprava tudi o financiranju po letu 2027
Pomemben del razprave je bil namenjen prihodnjemu financiranju kmetijstva po letu 2027 in dostopu do evropskih sredstev. Na KGZS izpostavljajo, da je bilo v razpravi večkrat poudarjeno, da bodo razpoložljiva sredstva omejena, zato bo vprašanje njihove razdelitve za kmetijski sektor ključnega pomena.
Udeleženci so govorili tudi o dolgoročni vlogi družinskih kmetij, generacijski prenovi in socialni varnosti kmetov. Med odprtimi vprašanji so bila tudi varovanje kmetijskih zemljišč pred posegi drugih interesov, ustrezna nadomestila ob omejitvah rabe zemljišč ter dodatna podpora gorskim in hribovskim kmetijam.
Na tribuni so se dotaknili tudi upravljanja z zvermi in divjadjo, kar je po navedbah organizatorjev ena izmed tem, ki v zadnjih letih pogosto povzroča napetosti med državo in kmeti.
Poudarek na prehranski varnosti države
V zadnjem delu razprave so udeleženci govorili tudi o širših vprašanjih prehranske varnosti države. Po navedbah organizatorjev so izpostavili potrebo po večjem deležu slovenske hrane v javnih zavodih, izboljšanju označevanja porekla živil ter večji sledljivosti hrane.
Pomembna tema je bila tudi povezovanje kmetov s predelovalno industrijo z namenom krepitve celotne prehranske verige in ustvarjanja večje dodane vrednosti domače pridelave.
Stranke obljubile več konkretnih ukrepov
Na KGZS navajajo, da so politične stranke med razpravo podale več zavez glede prihodnje kmetijske politike. Med drugim so napovedale, da bodo kmetijstvo obravnavale kot eno od prioritetnih področij.
Po navedbah organizatorjev so se stranke zavezale tudi, da bodo ob morebitni uvedbi davka na nepremičnine iz obdavčitve izvzele kmetijska zemljišča, gozdove in objekte, namenjene pridelavi hrane. Napovedale so tudi prenovo učnih programov v osnovnih šolah, v katerih bi kmetijstvo predstavili kot pomemben del družbe in gospodarstva.
Poleg tega so po navedbah organizatorjev poudarile, da bi morale biti kmetije, zadruge in živilsko-predelovalna industrija obravnavane kot del kritične infrastrukture države.
Zaključne misli na tribuni je podal Silvan Peršolja, dolgoletni direktor zadružne Kleti Brda in vinogradnik.
„Današnji odgovori politikov so zveneli spodbudno – kot obetavna melodija za moja ušesa in ušesa slovenskih kmetov. Takšne besede smo že slišali, zato ne pozabite, kar ste danes povedali,“ je opozoril.
„Politika si mora kot najvišji cilj zastaviti, da bo ob koncu mandata kmetov vsaj toliko kot danes – ali še več. Ključno je najprej prebuditi zavest in ponos, da raje posežemo po domačem mesu kot po uvoženem, če imamo kakovostno slovensko izbiro.“
