Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v pomladanski napovedi za leto 2026 ocenjuje, da se bo gospodarska rast v Sloveniji letos okrepila na 2,0 odstotka. Podobno rast pričakujejo tudi v prihodnjih dveh letih, vendar ob zelo povečani geopolitični negotovosti in številnih tveganjih iz mednarodnega okolja.
Po osrednjem scenariju, ki ne predvideva dolgotrajno povišanih cen energentov ali motenj v njihovi dobavi, se bo gospodarska rast letos okrepila na 2,0 odstotka, kar je po oceni UMAR zelo blizu napovedim iz jeseni.
Rast naj bi temeljila predvsem na postopnem okrevanju izvoznega sektorja in krepitvi zasebne potrošnje. Izvozni sektor naj bi se izboljšal ob boljših obetih industrijske proizvodnje v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije, zlasti v Nemčiji in Avstriji.
“Izvozno usmerjeni del gospodarstva bo letos postopno okreval ob izboljšanih obetih industrijske proizvodnje zlasti v Nemčiji in Avstriji ter dokončanju investicij v farmacevtski in avtomobilski industriji, izzivi prestrukturiranja in stroškovni pritiski pa ostajajo,” je ob predstavitvi napovedi povedala vršilka dolžnosti direktorja UMAR Alenka Kajzer.
Rast investicij bo po ocenah UMAR še naprej temeljila predvsem na javnih investicijah. Zasebne poslovne investicije naj bi ostale skromne zaradi negotovosti v mednarodnem okolju in domačih stroškovnih pritiskov, stanovanjske investicije pa naj bi po dvoletnem upadu začele postopno naraščati.
Zasebna potrošnja se bo okrepila
Rast zasebne potrošnje naj bi se letos okrepila in bolj sledila rasti razpoložljivega dohodka kot lani, ko se je stopnja varčevanja močno povečala. “Trošenje gospodinjstev bo spodbujalo rast prihodka v trgovini in storitvenih dejavnostih, povezanih s turizmom in preživljanjem prostega časa, na kar bo vplivala tudi nadaljnja rast obiska tujih turistov,” je poudarila Kajzer.
Rast državne potrošnje bo letos višja kot lani predvsem zaradi celoletnega izvajanja dolgotrajne oskrbe v institucijah.
Na trg dela po ocenah UMAR vse bolj vplivajo demografske spremembe. Zaradi omejene ponudbe delovne sile naj bi zaposlenost letos in v prihodnjih dveh letih stagnirala, brezposelnost pa naj bi ostala nizka.
“Pričakujemo nadaljnjo rast zaposlenosti v javnih storitvah, predvsem zaradi naraščajočih potreb v zdravstvu in socialnem varstvu, v preostalih dejavnostih pa nekoliko upočasnjeno upadanje števila zaposlenih ob pospešitvi rasti gospodarske aktivnosti,” je dejala Kajzer.
Velik del novega zaposlovanja naj bi še naprej temeljil na zaposlovanju tujih državljanov.
Rast plač višja kot lani
Nominalna rast plač naj bi letos dosegla 6,7 odstotka, kar je več kot lani. V javnem sektorju naj bi se rast umirila z lanskih 9,4 odstotka na približno 6,5 odstotka, predvsem zaradi dinamike izvajanja plačne reforme.
V zasebnem sektorju naj bi bila rast plač prav tako okoli 6,7 odstotka. Lanska upočasnitev je bila po pojasnilih UMAR predvsem statistične narave, saj so se ob uvedbi zimskega regresa, ki se ne všteva v rast plač, zmanjšala izredna izplačila.
Inflacija letos podobna lanski
Inflacija naj bi bila letos podobna kot lani. Po napovedih UMAR bo povprečna letna inflacija znašala 2,5 odstotka, ob koncu leta pa približno 2,6 odstotka.
Še naprej naj bi bila nadpovprečna rast cen storitev in hrane, tudi zaradi vpliva višjih stroškov dela. Po letu 2026 naj bi se inflacija ob odsotnosti večjih šokov na trgih energentov postopoma zniževala proti 2 odstotkoma.
Velika geopolitična tveganja
Uresničitev pomladanske napovedi po oceni UMAR spremljajo velika tveganja iz mednarodnega okolja. Daljše trajanje geopolitičnih konfliktov ali njihova širitev na širše območje Bližnjega vzhoda bi lahko povzročila podražitve surovin, večje inflacijske pritiske in motnje v dobavnih verigah.
Dolgotrajno zaprtje Hormuške ožine bi lahko dodatno poglobilo te učinke zaradi motenj v dobavi nafte, zemeljskega plina in drugih ključnih surovin.
Tveganje predstavlja tudi morebitno povečevanje trgovinskih ovir in vztrajanje globalne trgovinske negotovosti, ki bi lahko dodatno upočasnila rast evropskega gospodarstva.
V domačem okolju so tveganja povezana predvsem z zmogljivostmi za izvedbo obsežnih investicijskih projektov ter z rastjo stroškov dela. Po drugi strani pa bi lahko višjo gospodarsko rast od napovedane spodbudili večji učinki obrambnih in infrastrukturnih izdatkov, uspešnejše privabljanje visoko izobražene delovne sile ter pozitivni učinki reformnih ukrepov.
