Na Portugalskem danes potekajo predsedniške volitve, na katerih volivci izbirajo naslednika Marcela Rebela de Souse. Glede na zadnje javnomnenjske ankete nobeden od kandidatov ne bo dosegel absolutne večine, zato je zelo verjeten drugi krog glasovanja, predviden za februar.
Za predsedniški položaj se poteguje 11 kandidatov, med njimi 10 moških in ena ženska. Med imeni, ki se najpogosteje pojavljajo v napovedih za uvrstitev v drugi krog, so vodja desne stranke Chega André Ventura, socialdemokrat António José Seguro in konservativni kandidat João Cotrim de Figueiredo. V nekaterih projekcijah se omenja še en kandidat, vendar razmerja ostajajo neodločena.
Volitve spremlja posebno zanimanje zaradi nadaljnje rasti stranke Chega, ki je po zadnjih parlamentarnih volitvah postala druga najmočnejša sila v parlamentu. Njen vodja Ventura je v zadnjih letih zgradil prepoznavnost z ostrimi nastopi in kritikami političnega establišmenta, kar mu je prineslo tako podporo kot močno nasprotovanje.
Po anketah, na katere se sklicujejo tudi tuji mediji, bi v morebitnem drugem krogu več kot 60 odstotkov volivcev glasovalo proti Venturi, kar pomeni, da ima med vsemi resnimi kandidati najvišjo stopnjo zavračanja. Prav ta razdeljenost javnosti velja za enega ključnih dejavnikov, ki bi lahko odločali o končnem izidu.
Vloga predsednika v portugalskem političnem sistemu
Portugalska je polpredsedniška republika, v kateri ima predsednik pomembna ustavna pooblastila. Poleg reprezentativne funkcije je vrhovni poveljnik oboroženih sil in ima pristojnost razpustiti parlament, kadar politične razmere onemogočajo stabilno delovanje vlade.
Odhajajoči predsednik Rebelo de Sousa je to možnost v zadnjih 4 letih uporabil trikrat, kar je vplivalo na politično dinamiko in razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Zato se predsedniške volitve razumejo tudi kot širši pokazatelj razpoloženja volilnega telesa in smeri, v katero bi se lahko razvijala portugalska politika.
Ker noben kandidat po projekcijah ne dosega 50 odstotkov podpore, bo odločitev o novem predsedniku skoraj zagotovo padla šele v drugem krogu. Ta bo po volilnem koledarju potekal februarja, ko se bosta pomerila dva najbolje uvrščena kandidata iz današnjega glasovanja.
Izidi prvega kroga bodo zato predvsem pokazali razmerja med političnimi bloki in morebitne možnosti za oblikovanje širših zavezništev v zaključni fazi volilne tekme, v kateri bo ključno vprašanje, kdo lahko zbere večino glasov onkraj lastnega volilnega jedra.
