V slovenskih domovih za starejše opozarjajo, da je zadnje zvišanje minimalne plače porušilo notranja plačna razmerja in dodatno poslabšalo motivacijo zaposlenih. Čeprav dvig najnižje plače podpirajo, poudarjajo, da brez sorazmernih popravkov preostalih plač sistem postaja vse težje vzdržen.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije je izvedla anketo med 68 domovi za starejše. Kot poroča MMC RTV Slovenija, se je delež zaposlenih na minimalni plači v nekaj mesecih izrazito povečal. Ob koncu lanskega leta je bilo takšnih 6 odstotkov zaposlenih, zdaj jih je že 37 odstotkov.
Če se upoštevajo še zaposleni, ki zaradi postopnega uvajanja plačne reforme še niso dosegli polnega zneska, je delež še višji. „V tem trenutku je v slovenskih domovih več kot 50 odstotkov vseh zaposlenih na minimalni plači,“ opozarja sekretar Skupnosti socialnih zavodov Denis Sahernik.
V domovih poudarjajo, da težava ni sam dvig minimalne plače, temveč odsotnost uskladitve preostalih plačnih razredov. Po besedah Sahernika so se razlike med delovnimi mesti z različno zahtevnostjo in odgovornostjo skoraj izničile.
„Prišlo je do porušenih razmerij, delovna mesta z različno zahtevnostjo so bolj ali manj na isti plači. To naše zaposlene demotivira,“ je dejal.
Konkretni podatki kažejo, da je bolničar negovalec približno 96 evrov nad minimalno plačo, dietni kuhar 120 evrov, socialna oskrbovalka 75 evrov, gospodinja oskrbovalka pa 77 evrov nad minimalno plačo. Po ocenah Skupnosti socialnih zavodov so to razlike, ki ne odražajo dejanske odgovornosti in obremenitev posameznih delovnih mest.
Domovi se s pomanjkanjem kadra spopadajo že dlje časa. Predlogi za 20-odstotni dvig plač ali uvedbo posebnega plačnega razreda niso bili sprejeti. Razpisi za zaposlitev se ponavljajo, uspešnost pa je približno 30-odstotna.
Posledice se kažejo tudi pri izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu, ki poteka v manjšem obsegu, kot bi lahko. Ob tem v domovih po državi ostaja približno 1000 postelj praznih.
