Predsednica republike Nataša Pirc Musar po zaključenih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade. Ugotovila je, da v državnem zboru trenutno ni zagotovljene podpore 46 poslancev za nobenega kandidata, relativni zmagovalec volitev pa v danih razmerah ni pripravljen prevzeti mandata.
Odločitev pomeni, da se postopek oblikovanja vlade seli v državni zbor. Odgovornost tako prehaja na poslance, ki lahko v nadaljevanju sami predlagajo kandidata za mandatarja.
Brez večine in brez soglasja za mandat
Predsednica je pojasnila, da po opravljenih posvetih ni bilo mogoče prepoznati oblikovanja koalicije, ki bi imela stabilno večino v državnem zboru. Prav tako ni bilo izražene pripravljenosti za prevzem mandata v razmerah, kjer podpora ni zagotovljena.
Napoved, da bo predlagala kandidata, ki bi imel podporo najmanj 46 poslancev, je po njenem mnenju v teh okoliščinah izgubila smisel. “Iz posvetovanj in kasnejših javnih sporočil izhaja, da ne nastaja nobena koalicija, ki bi jo sestavljala večina poslancev,” je dejala.
Dodala je, da kandidata za manjšinsko vlado ne želi predlagati, saj bi to po njenem pomenilo napačen signal o stabilnosti političnega prostora.
Kritika politične kulture in pogajanj
V daljšem pojasnilu je predsednica izpostavila tudi razmere v političnem prostoru. Ocenila je, da so posvetovanja pokazala pomanjkanje medsebojnega zaupanja in spoštovanja, kar po njenem otežuje oblikovanje stabilne vlade.
“Na posvetih ni bilo videti medsebojnega spoštovanja in zaupanja,” je dejala in dodala, da je bilo prisotno tudi sprenevedanje in neiskrenost.
Po njenem mnenju bi morali politični akterji, če želijo pridobiti zaupanje za oblikovanje vlade, ravnati odkrito in prevzemati odgovornost za svoja stališča. Takšna drža po njenih besedah ni osebna zahteva, temveč osnovni standard politične kredibilnosti.
Ob tem je opozorila tudi na širši problem zaupanja javnosti v politiko. Zaupanje je po njenem nižje, kot bi si želeli, k čemur prispevajo politični obračuni in razhajanja med predvolilnimi obljubami in ravnanjem po volitvah.
Poziv poslancem: nalogo opravite sami
Predsednica je jasno poudarila, da je imenovanje predsednika vlade v končni fazi naloga državnega zbora. Poslance je zato pozvala, naj v nadaljevanju postopka sami prevzamejo pobudo.
“Prav je, da se ta stališča zdaj jasno izrazijo,” je dejala in dodala, da so razmerja v parlamentu bolj jasna, kot so bila predstavljena na posvetih.
Po njenem mnenju morajo poslanci prevzeti polno odgovornost za oblikovanje večine in izbiro kandidata za mandatarja, saj to izhaja iz njihove ustavne vloge.
Politika kot prostor poštenih kompromisov
V izjavi je predsednica izpostavila tudi širša načela političnega delovanja. Politiko razume kot prostor poštenih kompromisov, kjer cilji ne smejo opravičevati sredstev.
“Politika ni umetnost možnega, je umetnost sklepanja poštenih kompromisov,” je poudarila.
Ob tem je izpostavila pomen vladavine prava, neodvisnosti institucij in politične kulture, ki temelji na spoštovanju in dialogu. Po njenem mnenju brez teh temeljev ni mogoče zagotoviti stabilnosti in dolgoročnega razvoja države.
Sporočilo javnosti: dovolj razdvajanja
Predsednica je opozorila tudi na pričakovanja državljanov, ki si želijo manj političnih sporov in več stabilnosti.
“Hočejo mir, manj prepiranja, stabilnost. Ne želijo revanšizma,” je povzela sporočila, ki jih prejema od ljudi.
Po njenem mnenju Slovenija potrebuje širši konsenz o ključnih razvojnih vprašanjih, ki bi presegal kratkoročne politične interese.
Postopek se nadaljuje v parlamentu
Z odločitvijo, da v prvem krogu ne predlaga kandidata, se postopek izbire mandatarja seli v državni zbor, kjer lahko poslanci sami oblikujejo večino in predlagajo kandidata.
Končni izid bo tako odvisen od razmerij v parlamentu in pripravljenosti političnih strank na dogovor.
