Premier Robert Golob se je danes udeležil slovesnosti ob začetku gradnje odseka Velunja na severnem delu tretje razvojne osi. Gre za tehnično in finančno najzahtevnejši del prihajajoče hitre ceste proti Koroški, ki naj bi bistveno izboljšala prometno povezanost severovzhodnega dela države.
Na sedem kilometrov dolgem odseku bodo zgrajeni številni inženirski objekti, med njimi dva predora in deset viaduktov. Premier je v nagovoru poudaril, da gradnja ne pomeni zgolj nove prometnice, temveč pomembno povezavo za dve regiji, ki dolgo čakata na infrastrukturni razvoj.
“Kjer ni poti, ni sveta,” je dejal premier Golob in poudaril, da “danes ne odpiramo le gradbišča, ampak povezavo, ki si jo Šaleška in Koroška, zaslužita že res dolgo”.
Spomnil je, da je vlada ob nastopu mandata delovala v izjemno zahtevnih okoliščinah: “Danes smo na najzahtevnejšem odseku in ne glede na to, da sta bila dva odseka že zaključena, da bodo nekateri drugi lažji odseki zaključeni, je ravno ta tisti, ki bo definiral uspešnost in zaključek povezave, kot je bilo zastavljeno. Verjamem, da bomo pri tem uspešni.” Ob tem je izpostavil vpliv vojne v Ukrajini, energetske krize in poplav, ki so zaznamovale zadnji dve leti.
“Celotni severni del tretje razvojne osi predstavlja le polovico vsega denarja, ki ga je država v dveh letih od poplav že namenila za njihovo sanacijo. Tako velika je dimenzija težav, s katerimi smo bili soočeni,” je poudaril predsednik vlade.
Vlada si ni privoščila upočasnitve projekta
Kljub vsemu, je zatrdil, si vlada ni privoščila upočasnitve projekta. “Zato, ker si to prebivalci teh krajev to res zaslužijo. Začeli bomo v tem mandatu in zaključili v naslednjem. Samo tista vlada, ki gleda naprej in ne le na trenutni mandat, lahko zaključuje projekte, ki jih ljudje potrebujejo. Vse ostalo je politikantstvo. Vsi tisti, ki mislijo, da se da v enem mandatu zaključiti poslanstvo, vedo, da temu ne gre tako.”
V sklepnem delu nagovora je Golob izpostavil tudi družbene koristi projekta: “Zaključili ga bomo zato, da bo življenje v obeh regijah bolj varno, da bodo ljudje hitreje prišli do zdravnika, otroci hitreje do šole, da se bo gospodarstvo lahko razvijalo s polnimi pljuči, da logistika ne bo več problem in da bodo tudi tukaj nova, kvalitetna delovna mesta, tudi s tujim kapitalom, še toliko bolj dosegljiva. Verjamem, da bomo s tem dali zagon obema regijama. Ne samo, da bosta prebivalci bliže prestolnici, ampak da bosta bližje svetu.”
Po slovesnosti si je premier ogledal tudi Premogovnik Velenje, kjer se je skupaj z ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom ter ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom sestal z vodstvom podjetja. Osrednja tema pogovorov je bila varnost pri delu, zlasti po januarski nesreči, v kateri so umrli rudarji.
Sogovorniki so govorili tudi o pripravi Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki naj bi predvidel postopno in dokončno opustitev rudarskih dejavnosti med letoma 2026 in 2045. Ob tem je bila poudarjena pomembnost pravičnega prehoda in zagotavljanja socialne varnosti za vse zaposlene ter njihove družine.
Foto: Nebojša Tejić/STA/Vlada RS Flickr
