Napetosti med ZDA in Iranom bi se lahko v prihodnjih dneh začasno umirile. Obe strani namreč nakazujeta pripravljenost na dvotedensko prekinitev napadov, pri čemer je v ospredju predvsem vprašanje varnosti plovbe skozi Hormuško ožino.
Predsednik ZDA Donald Trump je v izjavi zapisal, da je pripravljen ustaviti bombardiranje Irana za obdobje dveh tednov, če bo Teheran pristal na „popolno, takojšnje in varno odprtje Hormuške ožine“.
O tem je sicer pred tem že govoril tudi v ostrejši izjavi, o kateri smo pisali tukaj.
Ob tem je poudaril, da bi šlo za „dvostransko premirje“, ki bi omogočilo dokončanje pogajanj o širšem dogovoru. „Strani so zelo blizu dokončnega sporazuma o dolgoročnem miru,“ je zapisal in dodal, da so ZDA po njegovih besedah „že dosegle in presegle vse vojaške cilje“.
Iran: prenehanje napadov v zameno za ustavitev operacij
Na iranski strani so v ločeni izjavi sporočili, da bodo njihove oborožene sile prenehale z obrambnimi operacijami, če bodo napadi na Iran ustavljeni.
„Če bodo napadi proti Iranu ustavljeni, bodo naše oborožene sile prenehale z obrambnimi operacijami,“ je v izjavi zapisalo iransko zunanje ministrstvo.
Iran je obenem nakazal pripravljenost za začasno omogočanje varnega prehoda skozi Hormuško ožino, in sicer za obdobje dveh tednov. Prehod naj bi potekal ob usklajevanju z iranskimi oboroženimi silami in ob upoštevanju tehničnih omejitev.
Trump je navedel, da je odločitev sprejel po pogovorih s pakistanskim premierjem in vojaškim vrhom, ki naj bi pozvali k začasni ustavitvi napadov.
Na iranski strani so se Pakistanu zahvalili za posredovanje ter poudarili, da pogajanja temeljijo na dveh okvirih – ameriškem predlogu s 15 točkami in iranskem s 10 točkami.
Po Trumpovih navedbah je večina spornih vprašanj že usklajenih, dvotedno obdobje premirja pa naj bi omogočilo dokončno oblikovanje dogovora.
Ključno vprašanje: Hormuška ožina
V ospredju pogajanj ostaja Hormuška ožina, ena najpomembnejših svetovnih poti za transport nafte. Prav odprtje te strateške točke predstavlja osrednji pogoj za morebitno začasno umiritev razmer.
Čeprav dokončnega sporazuma še ni, obe strani z izjavami prvič jasno nakazujeta možnost koordinirane prekinitve napadov, kar bi lahko pomenilo pomemben preobrat v zadnjih napetostih na Bližnjem vzhodu.
Avstralija pozdravlja premirje: opozorilo zaradi vpliva na energijo
Avstralija je pozdravila dogovor o dvotedenskem premirju med ZDA, Izraelom in Iranom ter ga označila kot pomemben korak k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu.
V skupni izjavi sta avstralski premier Anthony Albanese in zunanja ministrica Penny Wong poudarila, da Canberra že dlje časa poziva k deeskalaciji in končanju konflikta. Po njunih besedah je premirje priložnost, da se odpre prostor za politično rešitev.
„Avstralija pozdravlja dogovor o dvotedenskem premirju, ki naj bi omogočil pogajanja o rešitvi konflikta na Bližnjem vzhodu,“ sta zapisala.
Pritisk na energijo in globalno gospodarstvo
V izjavi sta opozorila tudi na širše posledice za svetovno gospodarstvo. Zaprtje oziroma omejevanje plovbe skozi Hormuško ožino ter napadi na infrastrukturo in komercialne ladje po njunih besedah že povzročajo „neprimerljive šoke v oskrbi z energijo“ in vplivajo na cene nafte ter goriv.
„Dlje ko traja vojna, večji bo vpliv na globalno gospodarstvo in večji bodo človeški stroški,“ sta poudarila.
Hormuška ožina velja za eno ključnih svetovnih transportnih poti za energente, zato ima njena morebitna blokada neposredne posledice za globalne trge.
Podpora pogajanjem in mednarodnemu posredovanju
Avstralija je ob tem izrazila podporo diplomatskim prizadevanjem za ponovno odprtje ožine in stabilizacijo razmer. V izjavi so izpostavili tudi vlogo več držav, ki sodelujejo pri posredovanju, med njimi Pakistan, Egipt, Turčijo in Savdsko Arabijo.
„Podpiramo delo pogajalcev, ki si prizadevajo za umiritev razmer,“ sta zapisala Albanese in Wong.
Canberra pričakuje, da bo premirje spoštovano in da bo vodilo k trajnejši rešitvi konflikta.
Ob koncu sta pozvala vse strani, naj spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in zaščitijo civilno prebivalstvo.
