Predsednik Zveze upokojencev SLS prim. Janez Remškar, dr. med., v daljšem razmisleku odpira vprašanja financiranja slovenskega zdravstva, organizacije zdravstvenega sistema ter korupcije pri upravljanju javnega denarja.
V besedilu primerja slovenski zdravstveni model z ureditvami v drugih državah EU in OECD ter izpostavlja vprašanja dodatnih zavarovanj, čakalnih vrst, vloge ZZZS in političnega vpliva na zdravstveni sistem.
V nadaljevanju besedilo objavljamo v celoti.
Kaj bomo naredili z zdravstvom in korupcijo v zdravstvu?
Uvodoma je potrebno zapisati, da zdravstveni sistem velja za eno največjih gospodarskih panog v razvitih državah! Javni izdatki za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo v državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) se bodo povečali s približno 6 % BDP danes, na skoraj 9 % BDP leta 2030 in na kar 14 % do leta 2060. V EU sektor zdravstvenega varstva že danes predstavlja 10 % bruto domačega proizvoda (BDP), 15 % javnih izdatkov in 8 % delovne sile EU. To predstavlja velik del celotne ekonomije v državah, ki naj bi bila namenjena pacientom!
Povsod v svetu se spopadajo, zaradi staranja populacije, potreb po zdravstveni oskrbi, vse dražji medicini, pomanjkanju kadra, z vse večjimi finančnimi težavami!
V državah z urejenim zdravstvom ima ministrstvo za zdravstvo le regulatorno (zakonodajno) vlogo, upravljanje pa je razdeljeno po načelu subsidiarnosti, za to usposobljenim, pooblaščenim kadrom in od politike neodvisnim organom!
V totalitarnih sistemih se vse ureja iz strani države, vlade! Tako je bilo pri nas pred 1990 in nekaj podobnega si želi pri nas ohraniti leva politika z sodelavci v nevladnih organizacijah (Glas ljudstva, Inštitut 8. marec)! Z vsemi močmi, brez primerjav z urejenim zdravstvom v EU, na tem področju, si žele zadržati popoln monopol nad velikim delom denarja in nadaljevati z korupcijo!.
Politika vedno potrebuje denar in tega je v malhi ZZZS veliko! Ta denar se preko razpisov izgublja! Državno zdravstvo leve politike bi in bo nadaljevalo s svojim načinom dela razpisov, aneksi in korupcijo.
Vedeti je treba, da je tudi ZZZS, ki ni prava zavarovalnica, pač pa po planu delujoča delilnica zbranega denarja in vzdrževalka zatečenega, neurejenega stanja, z financiranjem kapacitet in ne opravljenega dobrega dela, povsem pod nadzorom vlade! S tem je, državno zdravstvo, na široko na razpolago kradljivcem in korupciji, z povezavami med dobavitelji, farmacijo in politiko!
Vendar to ni edini problem našega državnega zdravstva!
Vedeti moramo, da je državam EU in OECD jasno, da samo obvezno zdravstveno zavarovanje ne more kriti vseh potreb in želja pacientov, zaradi česar so uvedli različne oblike dodatnih zavarovanj! To so obvezna socialna zavarovanja, s pomočjo države, mladim, študentom, socialno ogroženim prava dodatna prostovoljna zavarovanja, po izbiri zavarovancev ter zavarovanja za dolgotrajno nego in oskrbo!
Pri nas levi politiki, s pomočjo cestnih kričačev, kljub v nebo vpijočim problemom z čakalnimi vrstami, množici ljudi brez osebnega zdravnika, pomanjkanju ginekologov in urgentnih zdravnikov in z manipulacijami o plačah nekaterih zdravnikov, še vedno uspeva prepričevati paciente, da so glavni krivci za vse to, zdravniki!
Vztrajajo le na obliki obveznega zdravstvenega zavarovanja ( brez jasne osebne police o zavarovanju, kot v bivši Jugoslaviji) in obveznem dodatnem zavarovanju!
Slednje, predhodno prostovoljno zavarovanje, je bilo velika prevara, kajti če se nisi »prostovoljno« zavaroval, si moral, glede na 23. člen ZZVZZ (Zakon o zdravstvenem zavarovanju varstvu in zdravstvenem zavarovanju), za velik del zdravstvenih storitev doplačevati, tudi večje vsote denarja!
Vedeti je treba, da tudi dodatna, predvsem v diagnostiko in manj v terapijo usmerjena zavarovanja, ki so na razpolago pri privatnih zavarovalnicah, zaenkrat ne izpolnjujejo pogojev, podobnim tistim, ki jih v EU nudijo zasebna zavarovanja!
V državah EU javno in zasebno zdravstvo sobivata. Njuni vlogi sta zakonsko urejeni ( finančno, organizacijsko, strokovno). Storitve pri zasebniku se plačujejo izključno iz dodatne zavarovalne police!
Pretvorba izvedbe zdravstvene storitve in plačila iz zasebne police, kjer se je obravnava začela, v javno je strogo sankcionirana, lahko tudi z izgubo licence.
Sistema sta povsem ločena finančno, z urejenim razmerjem kdaj, pod kakšnimi pogoji, v kakšnem časovnem obsegu, lahko eni in drugi zaposleni delajo pri »konkurenci«. To je kombinacija, ki koristi pacientom in izvajalcem!
Ker EU dopušča državam, da področje zdravstva urejajo po svoje, smo pri nas ostali v preteklosti. Ob slabem izhodiščnem finančnem stanju leta 1990, razdrobljenosti dela izvajalcev, zakoreninjeni samoupravljavski miselnosti, egalitarnosti, do prepotrebnih sprememb v delovanju zdravstva pri nas ni prišlo.
Pomembno je navesti še to, da v EU v zadnjih letih posvečajo posebno pozornost družinskim zdravnikom. Ti lahko največ prispevajo k zmanjševanju čakalnih dob in zmanjševanju stroškov zdravstva z premišljenim, na osnovi smernic, pošiljanjem na sekundarni nivo! (primer NL – osebni zdravniki na sekundarni nivo pošljejo le 4 % ).
Tudi specializacija izvajalcev prispeva k učinkovitosti izvajalcev, seveda, ob merjenju kakovosti. (pri nas skoraj vse bolnišnice delajo vse).
V povezavi z trajnostnim pristopom urejanja zdravstva in vplivom zdravstvene dejavnosti na okolje se javljajo pomembna vprašanja (zmanjšanje odpadnih antibiotikov, uporaba materialov za večkratno uporabo, energijska potratnost bolnišnic) itd! Nič od tega se ne dogaja pri nas!
V državah z urejenim zdravstvom imajo bistveno manj korupcije, kajti vodstva bolnišnic in zasebni zdravniki, financirani z javnim denarjem morajo delovati z dodeljenim denarjem.
Tako ima zdravstveni kader na Taiwanu, državi z enim od najbolj urejenim zdravstvom, na razpolago dober, a ne najdražji, potrošni material. Torej tistega, ki si ga z dodeljenim denarjem lahko privoščijo! Najdražji material lahko dobiš le z dodatnim zavarovanjem.
Danes poznane ključne ugotovitve o korupciji v zdravstvenih sistemih so:
- Zahodna Evropa in Skandinavske države imajo najnižjo stopnjo korupcije
- Vzhodna Evropa in države v razvoju imajo velike težave na tem področju
- nizka stopnja korupcije je povezana z močno pravno državo, visokimi plačami v javnem sektorju, kulturo visokega družbenega zaupanja, zaupanje drug v drugega, posledično v javne institucije ter v norme delovanja v javno dobro
- zdravstveni sistem se financira z visokimi davki, zagotovljen je dostop, kar pomeni da državljani že plačujejo storitve in ne pričakujejo, da bodo za oskrbo plačevali podkupnine
- pacienti imajo dostop do vseh javnih informacij, tudi do delovanja bolnišnic in zdravnikov, do finančnih in administrativnih podatkov
- pomemben protikorupcijski ukrepi ima Danska agencija za zdravila, ki objavlja izjave o interesih za vse vodje in inšpektorje
- uveljavljena je poklicna in kulturna etika, kultura brez obtoževanja in sankcij, korupcija je prezirana in vsak škandal odkrije tisk
- neodvisne kontrolne institucije, stroge protikorupcijske norme in dosledno izvrševanje sankcij
- enaki konkurenčni pogoji za domača in tuja podjetja
- visoka stopnja digitalizacije
Pri nas smo daleč od tega. Sicer bi morali ob obstoječem stanju dodati kot eno od metod preprečevanja korupcije še urad za primerjavo cen dobaviteljev medicinske opreme in glede dostopa do javnih podatkov, še javno objavo vseh nabav medicinske opreme, skupaj s primerjavo nabavnih cen v drugih državah EU.
Na področju korupcije, imamo zaradi naše preteklosti veliko dela. Zakaj?
- V Sloveniji – leva politična opcija ne priznava, da denarja le z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, ki ga zakonsko urejuje, upravlja in nadzoruje država, za kritje vseh potreb pacientov, ni dovolj! Krivda za naraščajoče čakalne dobe naj bi bila v »nedelu« zdravstvenega kadra, predvsem zdravnikov! Tako menijo leve vlade!
Ob tem molče o organiziranju zavarovalništvu v EU. Ne povedo nič tudi o tem kašna je dinamika zaposlovanja medicinskih sester, zdravnikov v EU, zaradi strokovno zahtevnejših pacientov. Vestno tudi molče koliko pacientov obravnava družinski zdravnik, na Nizozemskem, v času dela v ambulanti in, recimo, kako delujejo specialisti v Franciji, družinski zdravniki na Švedskem!
- V Sloveniji se je v skupnem življenju z narodi bivše Jugoslavije udomačila beseda »NADMUDRITI«, kar nima nobene povezave z urejeno pravno državo!
- V Sloveniji – dr. Bernard Nežmah je okarakteriziral stanje v naši državi, kjer je od nekdaj povsem razumljivo, da lahko ali celo moraš nekomu, prijatelju, znancu, nekaj, kar potrebuje, »ZRIHTATI«, kot korupcijo!
Ker to velja predvsem za javni sektor, kjer se kadrovanju, ob tem »rihtanju«, mora upoštevati še politična primernost, pripadnost politiki, ki je na oblasti, so vsi javni sistemi preplavljeni z korupcijo (kadrovsko in finančno) in padajo v sposobnosti urejanja zadev, če že ne razpadajo!
- V Sloveniji se je z kulturo družbenega zaupanja, zaupanja drug v drugega, posledično v javne inštitucije ter norme delovanja v javno dobro, končalo z revolucijo 1941!
Začelo se je likvidacijami v ljubljanski pokrajini drugače mislečih, nadaljevalo z ovajanjem znancev in nadaljevalo z povojnimi poboji, enoumjem, diktaturo komunistov!
Sedaj nas ponosni nasledniki komunistov prepričujejo, da smo zašli, da imamo strankokracijo, pri tem pa to sami izvajajo in žele prepričati Slovenke in Slovence, da si spet zaslužijo večno oblast, ker so za njih vsi drugače misleči, po dr. Golobu, fašisti!
prim. Janez Remškar, dr. med
