Moskva je ob letošnjem dnevu zmage uvedla obsežne varnostne ukrepe zaradi strahu pred morebitnimi ukrajinskimi napadi z brezpilotnimi letali. Parada na Rdečem trgu je prvič po skoraj dveh desetletjih potekala brez tankov, raketnih sistemov in druge težke vojaške opreme.
Ruske oblasti so spremembo formata parade pojasnile z aktualnimi varnostnimi razmerami. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da so zaradi groženj sprejeli dodatne zaščitne ukrepe, med drugim tudi omejitve mobilnega interneta in komunikacijskih storitev v ruski prestolnici.
Vladimir Putin je v govoru ob obletnici zmage nad nacistično Nemčijo znova branil rusko vojno v Ukrajini. Dejal je, da se Rusija bori proti “agresivni sili”, ki jo po njegovih besedah oborožuje in podpira Nato.
Putin znova napadel Zahod in Nato
Ruski predsednik je vojno v Ukrajini označil za “pravično bitko” ter poudaril, da bo Rusija dosegla svoje cilje. Ob tem je izpostavil moralno moč, enotnost in vzdržljivost ruske družbe.
“Zmaga je bila vedno in bo vedno naša,” je dejal Putin med nagovorom na Rdečem trgu.
Na slovesnosti so sodelovale številne vojaške enote, med njimi tudi severnokorejski vojaki, ki po navedbah Moskve sodelujejo pri operacijah v Kurski regiji. Ruska državna televizija je med prenosom poudarjala dosežke ruske vojske v vojni proti Ukrajini.
Premirje ni ustavilo medsebojnih obtožb
Rusija je pred praznovanjem razglasila enostransko tridnevno premirje, vendar sta se Moskva in Kijev tudi v naslednjih dneh medsebojno obtoževala nadaljnjih napadov.
Ameriški predsednik Donald Trump je medtem sporočil, da sta Rusija in Ukrajina sprejeli predlog začasnega premirja od sobote do ponedeljka ter se dogovorili o novi izmenjavi ujetnikov.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred parado opozoril, da se ruske oblasti bojijo morebitnih napadov z droni nad Moskvo. Kremelj je njegove izjave zavrnil, ruske oblasti pa so hkrati opozorile, da bi vsak poskus napada na praznovanje sprožil močan odgovor proti Kijevu.
Na paradi so bili prisotni tudi številni tuji voditelji, med njimi slovaški premier Robert Fico, beloruski predsednik Aleksander Lukašenko ter voditelji več držav iz Azije in nekdanjih sovjetskih republik.
