Rodnost v Evropi se še naprej znižuje, skupna stopnja rodnosti v Evropski uniji pa je dosegla najnižjo raven v več kot 60 letih. Najnovejši podatki kažejo, da je povprečno število otrok na žensko v EU leta 2024 znašalo 1,34, kar je skoraj polovico manj kot leta 1964, ko je bilo 2,62.
Za stabilno obnavljanje prebivalstva bi morala stopnja rodnosti znašati približno 2,1 otroka na žensko. Evropa je pod tem pragom že od sredine 1970. let. V zadnjih desetletjih se je trend še pospešil, podobno pa se dogaja tudi v številnih drugih delih sveta.
Podatki kažejo, da so bile leta 2024 vse evropske države pod mejo nadomestitve prebivalstva. Med približno 40 državami v Evropi ima najvišjo stopnjo rodnosti Črna gora (1,75), sledijo Bolgarija (1,72), Gruzija (1,69), Albanija in Srbija (obe 1,64).
Na drugi strani lestvice so države z izrazito nizko rodnostjo. Malta ima najnižjo stopnjo, približno 1,01 otroka na žensko. Med velikimi evropskimi gospodarstvi izstopa Španija, kjer stopnja znaša okoli 1,10, sledita Italija (1,18) in Poljska (1,14).
Francija ima med večjimi gospodarstvi najvišjo rodnost, približno 1,61 otroka na žensko. Združeno kraljestvo se giblje nekoliko pod to ravnjo, Nemčija pa s približno 1,36 ostaja blizu evropskega povprečja. Med nordijskimi državami je na vrhu Islandija (1,56), sledijo Danska, Norveška in Švedska, medtem ko je Finska s približno 1,25 pod povprečjem EU.
Podatki kažejo tudi na velike razlike med državami glede starosti ob rojstvu prvega otroka. V severni in zahodni Evropi se ženske za materinstvo odločajo pozneje kot v vzhodnem delu celine.
Velike razlike med državami in hiter padec v zadnjem desetletju
V zadnjih 10 letih se je rodnost v EU dodatno znižala – z 1,54 leta 2014 na 1,34 leta 2024. Nekatere države so doživele posebej izrazit padec.
Največji upad je zabeležila Turčija, kjer je stopnja rodnosti padla z 2,17 na 1,48 otroka na žensko, kar pomeni približno 32-odstotno zmanjšanje. Med državami z večjim padcem so tudi Finska in Litva, kjer se je rodnost zmanjšala za približno 0,46, ter Švedska, Irska, Latvija in Francija.
Ponekod pa je rodnost celo nekoliko zrasla. Največji porast v zadnjem desetletju je zabeležila Bosna in Hercegovina, sledijo Srbija, Portugalska in Bolgarija, poroča Euronews Health, ki se sklicuje na podatke Eurostata, Svetovne banke in drugih demografskih analiz.
V Sloveniji je bila skupna stopnja rodnosti leta 2024 približno 1,52 otroka na žensko, kar je nekoliko nad povprečjem Evropske unije, kjer je znašala 1,34. Ob tem se je v državi rodilo 16.875 otrok, kar je najmanj od začetka sistematičnega spremljanja teh podatkov, stopnja rojstev pa je znašala 7,9 otroka na 1.000 prebivalcev. Demografski trendi kažejo tudi, da se materinstvo pomika v poznejša življenjska obdobja: največ otrok danes rojevajo ženske, stare približno 29–31 let, medtem ko so pred desetletji najvišjo rodnost beležile ženske v starostni skupini 20–25 let. Čeprav je slovenska rodnost še vedno nekoliko nad povprečjem EU, dolgoročni trendi kažejo na postopno zmanjševanje števila rojstev in staranje prebivalstva.
Zakaj se Evropejci odločajo za manj otrok
Demografi poudarjajo, da na odločitev za otroke vpliva več dejavnikov. Med najpogosteje omenjenimi so visoki stroški bivanja, težja dostopnost stanovanj, rast življenjskih stroškov ter zahtevno usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.
Pomemben dejavnik je tudi starost ob prvem rojstvu. V mnogih državah se mladi za starševstvo odločajo pozneje, kar lahko začasno znižuje rodnost.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na spremembo družbenih vrednot. V nekaterih državah postaja življenje brez otrok družbeno bolj sprejemljivo, hkrati pa številne raziskave kažejo, da imajo mnogi ljudje v praksi manj otrok, kot bi si jih želeli.
Na odločitve vpliva tudi širše družbeno okolje. Negotovost zaradi gospodarskih kriz, inflacije ali vojn lahko dodatno odloži načrte za družino.
Evropske vlade zato že vrsto let uvajajo različne ukrepe, od davčnih olajšav in finančnih spodbud do subvencioniranega varstva otrok ter daljšega starševskega dopusta. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da so učinki teh politik pogosto omejeni ali neenakomerni, zato dolgoročni trend upadanja rodnosti ostaja ena največjih demografskih sprememb v Evropi.
