Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Moskva enostranskega moratorija na nameščanje kopenskih raket srednjega in kratkega dosega ne smatra več za zavezujočega. Odločitev prihaja v času zaostrenih varnostnih razmer in obtožb o kršenju nekdanjega sporazuma INF, iz katerega so ZDA izstopile leta 2019.
V izjavi, objavljeni v Moskvi, je ministrstvo za zunanje zadeve zapisalo, da se je varnostna situacija v Evropi in azijsko-pacifiški regiji bistveno spremenila. „Ker se situacija razvija v smeri dejanske namestitve ameriških kopenskih raket srednjega in kratkega dosega, rusko zunanje ministrstvo ugotavlja, da so pogoji za ohranitev moratorija izginili,“ je navedeno v sporočilu.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je že decembra lani opozoril, da bi lahko Moskva odgovorila na „destabilizacijske korake“ ZDA in Nata. Uradna potrditev spremembe stališča pomeni konec dosedanje ruske politike zadržanosti, ki jo je uvedla po ameriškem umiku iz sporazuma INF.
ZDA leta 2019 zapustile sporazum INF
Pogodba o jedrskih silah srednjega dosega (INF), ki sta jo leta 1987 podpisala takratni ameriški predsednik Ronald Reagan in voditelj Sovjetske zveze Mihael Gorbačov, je prepovedovala kopenske balistične in križarske rakete z dosegom od 500 do 5500 kilometrov. Gre za prvi sporazum v zgodovini, ki je odpravil celotno kategorijo orožja.
Po začetku veljavnosti leta 1988 sta ZDA in Sovjetska zveza v treh letih uničili skupaj 2692 tovrstnih raket in vzpostavili mehanizme za nadzor in inšpekcije. Sporazum je veljal za enega izmed temeljev evropske varnostne arhitekture v času po hladni vojni.
ZDA so leta 2019 pod prvo administracijo predsednika Donalda Trumpa iz sporazuma izstopile. Razlog je bil ruski razvoj rakete 9M729, ki po trditvah Washingtona presega dovoljeni doseg in krši določbe INF. Takratni državni sekretar Mike Pompeo je poudaril, da ZDA ne morejo ostati v sporazumu, ki ga druga stran „sistematično krši“.
Opozorila pred novo jedrsko eskalacijo
Spor med državama se je v zadnjih tednih dodatno zaostril. Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je v več objavah na družbenih omrežjih ZDA opozoril na možnost jedrske konfrontacije in izpostavil obstoj ruskega sistema „Mrtva roka“, ki omogoča avtomatski povračilni jedrski udarec tudi ob morebitni onesposobitvi ruskega poveljstva.
Medvedev je predsednika ZDA Donalda Trumpa označil za „arogantnega“ in dejal, da njegova retorika vodi v nevarno spiralo izsiljevanja, navajajo tuji mediji. Trump se je na navedbe odzval prek omrežja Truth Social in sporočil, da je „ukazal premestitev dveh ameriških jedrskih podmornic v ustrezne regije“.
Izjava je sprožila zaskrbljenost zaveznikov in analitikov, saj najvišji predstavniki držav redko javno komentirajo gibanje strateškega jedrskega orožja. Kremelj je v odzivu pozval k zadržanosti. „Vsi bi morali biti zelo, zelo previdni glede jedrske retorike,“ je dejal tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. Dodal je, da premik podmornic ne pomeni nove stopnje eskalacije.
Zaskrbljenost v Evropi in Aziji
Odločitev Moskve, da se ne čuti več vezana na moratorij, bi lahko sprožila verižno reakcijo in dodatno destabilizirala varnostno ravnovesje. Ruske rakete srednjega dosega bi lahko ogrozile evropske prestolnice, obenem pa povečale napetosti v azijsko-pacifiški regiji, kjer so ameriške sile že sicer navzoče.
Analitiki opozarjajo, da obstoječa varnostna arhitektura hitro razpada, pri čemer ni nobenega nadomestnega mehanizma, ki bi urejal nadzor nad jedrskim orožjem srednjega dosega. Diplomatski poskusi oživljanja INF doslej niso obrodili sadov.
Tako Moskva kot Washington za zdaj ne izključujeta nadaljnjih vojaških ukrepov. Po navedbah poznavalcev se nahajata v novem obdobju strateške tekme, v kateri jedrsko orožje ponovno postaja sredstvo političnega pritiska.
[Foto: Pixabay/DiceME (fotografija je simbolna)]
